dekorativna slika

Nadzor nad aktivnosti zaposlenega na računalniku

+ -

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Datum: 01.03.2020
Številka: 07121-1/2020/277
Kategorije: Delovna razmerja, Svetovni splet

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je elektronski po pošti prejel vaš dopis, v katerem vas zanima, ali sme delodajalec spremljati čas prižiga in izklopa računalnika, aktivnost računalnika med delovnim časom ter ali sme delodajalec vpogledati v zgodovino brskanja delavca na njegovem službenem računalniku. Zaposleni o tem niso bili obveščeni.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Delodajalec ima pravico do oblasti nad svojimi sredstvi in pravico, da nadzira, ali je ta oprema uporabljena skladno z namenom, za katerega je bila zaposlenemu dana v uporabo, delavec pa lahko utemeljeno pričakuje določeno stopnjo zasebnosti na delovnem mestu, kar izhaja že iz 46. člena ZDR-1. Ta določa, da delodajalec varuje in spoštuje delavčevo osebnost ter upošteva in ščiti njegovo zasebnost. Prav tako ima delavec pravico do varovanja drugih ustavno zagotovljenih pravic (npr. varstvo tajnosti pisem in drugih občil) in osebnostnih pravic. Vsaka oblika nadzora, ki pomeni poseg v pravico do zasebnosti, mora biti najprej skladna z ustavnimi določili glede varstva zasebnosti hkrati pa bodisi vnaprej utemeljena in transparentno predstavljena zaposlenim v internih aktih podjetja (v kakšnih primerih, na kakšen način in kdo ga lahko izvaja) bodisi imeti zakonsko podlago. Zaposleni morajo biti o obdelavi osebnih podatkov obveščeni, to namreč delodajalcu nalagata člena 13 in 14 Splošne uredbe.

IP vas glede vaših vprašanj napotuje na svoje smernice o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih, kjer boste lahko dobili odgovore na svoja vprašanja. Glede vpogledovanja v zgodovino brskanja vas napotujemo na str. 27 in 28 (poglavje »Internet«). Smernice so dostopne na naši spletni strani:

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more podati dokončnega odgovora na vaša vprašanja, temveč to lahko stori zgolj v okviru postopka inšpekcijskega nadzora. V kolikor menite, da gre v konkretnem primeru za nezakonito obdelavo vaših osebnih podatkov s strani delodajalca, lahko podate (anonimno) prijavo pri IP. Več informacij o tem in neobvezujoč obrazec lahko najdete na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave/.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP