Posredovanje podatkov o datumih obiskov tuje osebe pri zdravniku

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 7. 1. 2020 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali so upravne enote upravičene od zdravstvenega doma pridobiti podatke o datumih obiskov določene tuje osebe pri zdravniku, in sicer v okviru postopkov pridobitve slovenskega državljanstva.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Ker nismo pristojni za presojanje konkretnih upravnih postopkov drugih upravnih organov, je odgovor le splošen oziroma načelen.

Upravne enote lahko od izvajalcev zdravstvene dejavnosti pridobivajo podatke o datumih obiskov določenih oseb (prosilcev za pridobitev državljanstva) pri zdravniku v določenem obdobju, in sicer na podlagi 34.a člena ZUP, če je to potrebno za ugotovitev obdobja neprekinjenega bivanja v RS, ki ga določajo materialno pravni pogoji v Zakonu o državljanstvu RS.

O b r a z l o ž i t e v:

Pravni podlagi, ki ju navajate v dopisu – 139. člen ZUP in 27.a člen Zakona o državljanstvu RS v konkretnem primeru nista ustrezni oziroma nista najbolj primerni, ker se nanašata na uradne evidence, s katerimi upravljajo državni organi, lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Sem namreč ne sodijo javni zdravstveni zavodi.  

V konkretnem primeru je relevanten 34.a člen ZUP, ki določa, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. V zvezi s tem členom je že bilo izdanih več mnenj, ki so dostopna na naši spletni strani.

Uporaba omenjenega člena ZUP je seveda vezana na potrebe dokazovanja pravnorelevantnih dejstev, ta pa so pogojena z materialnopravnimi določbami v Zakonu o državljanstvu RS. Ker gre v konkretnem primeru za ugotavljanje, ali je izpolnjen pogoj neprekinjenega bivanja v določenem obdobju (npr. 12. člen zakona), je ta pogoj možno ugotavljati tudi na način pridobitve podatkov o aktivnostih vlagatelja v RS, na primer o obiskih vlagatelja pri zdravniku ali kje drugje.

Lepo pozdravljeni,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka