Zbiranje dokazov v sodnih postopkih

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje. Pojasnjujete, da trenutno pred Delovnim sodiščem med vami kot tožnikom in bivšim delodajalcem kot toženo stranko poteka individualni delovni spor. V postopku je sodišče  izdalo sklep o zavarovanju dokazov in delodajalcu do nadaljnjega prepovedalo brisanje vsebine vašega osebnega poštnega predala. Sodišče je v postopku, delodajalcu kot toženi stranki, naložilo tudi predložitev večjega števila listin, na katere ste se v postopku sklicevali in za katere ste predlagali, naj jih predloži tožena stranka, saj do njih niste imeli dostopa. Med njimi je bilo tudi elektronsko sporočilo, ki ste ga poslali zunanjemu uporabniku. Dalje navajate, da je delodajalec elektronsko sporočilo predložil, kar je storil z vpogledom v vaš elektronski predal. Zanima vas, ali lahko omenjeni sklep sodišča predstavlja zadostno pravno podlago za vpogled v vaš osebni elektronski poštni predal s strani delodajalca, ali pa gre pri tem za kršitev varnosti osebnih podatkov. menite, da obdelava ni bila nujna saj bi se do podatka dalo priti tudi na drug način, sklep sodišča pa ne omenja načina, na katerega naj tožena stranka zahtevane podatke pridobi.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP pojasnjuje, da je sodišče samostojno in neodvisno pri izvajanju svoje sodne pristojnosti. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf) IP ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (2. odstavek 120. člena Ustave za upravne organe, 125. člen Ustave za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije – v nadaljevanju URS). Ob navedenem IP še dodaja, da Splošna uredba v določbi 55(3) izrecno izključuje pristojnost nadzornih organov za varstvo osebnih podatkov za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ.

Glede na zgoraj navedeno IP tudi ni pristojen s svojimi mnenji posegati v neodvisnost in samostojnost presoje sodišča. Če menite, da je bilo z dejanjem tožene stranke nesorazmerno poseženo v vašo pravico do varstva osebnih podatkov, lahko to presoja le sodišče v okviru konkretnega postopka oziroma v okviru vloženega pravnega sredstva.

Upamo na vaše razumevanje.

Lep pozdrav,

Anže Novak, univ. dipl. prav.

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo