Specifikacija terjatev v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, do bodo v določenem stečajnem postopku zaposleni kot upniki prijavili svoje terjatve iz naslova neizplačanih dohodkov iz delovnega razmerja pri dolžniku. Upravitelj bo vse prijavljene terjatve, tudi terjatve zaposlenih, preizkusil in se o njih izjasnil tako, da bo sodišču predložil osnovni seznam preizkušenih terjatev. Ta bo javno objavljen na spletnih straneh AJPES in na voljo v vpogled vsem. Glede na pojasnjeno vas zanima, ali lahko upravitelj navede osnovne podatke upnika in njegove terjatve specificirano, kot jih upnik tudi prijavi (prednostne terjatve, ki so bruto plača, odpravnina, nadomestilo za neizkoriščen letni dopust, prispevki KAD – SODPZ in regres ter navadne terjatve, ki so stroški prehrane in prevoza, potni nalogi in dnevnice, sejnine, jubilejne nagrade, odškodnina (razen zaradi poškodb pri delu), zamudne obresti in ostalo) ali mora upravitelj zaradi morebitnega varovanja osebnih podatkov terjatve zaposlenih prikazati samo v enem skupnem znesku brez podrobne specifikacije (zgolj kot terjatve iz naslova neizplačanih dohodkov iz delovnega razmerja).

IP ugotavlja, da ste nanj naslovili vprašanje, ki ne sodi v njegovo pristojnost, zato skladno z načelom zakonitosti ne more izdati neobveznega mnenja, ki ga sicer izdaja na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05). IP skladno s tretjim odstavkom 55. člena Splošne uredbe namreč ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ. Kljub temu pa IP pojasnjuje naslednje.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C in 54/18 – odl. US, v nadaljevanju ZFPPIPP) v tretjem odstavku 61. člena določa, da se mora upravitelj o pravočasno prijavljenih terjatvah izreči tako, da sodišču predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev. Skladno s četrtim odstavkom 61. člena ZFPPIPP mora ta seznam za vsako pravočasno prijavljeno terjatev vsebovati naslednje podatke:

1.     zaporedno številko terjatve,

2.     identifikacijske podatke o upniku, ki je prijavil terjatev,

3.     znesek glavnice prijavljene terjatve,

4.   kapitalizirani znesek obresti iz 2. točke drugega odstavka ali iz 1. točke petega odstavka 60. člena tega zakona, znesek stroškov iz 3. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona ter podatke iz 4. in 5. točke drugega odstavka 60. člena tega zakona, če so vsebovani v prijavi terjatve,

5.     izjavo upravitelja, ali terjatev priznava ali prereka,

6.     če upravitelj prereka terjatev samo delno: prerekani znesek terjatve,

7.   če upravitelj prereka terjatev: opis dejstev, iz katerih izhaja, da terjatev ali prerekani del terjatve ne obstaja.

V petem odstavku istega člena je nadalje določeno, da mora osnovni seznam preizkušenih terjatev sodišče objaviti v treh delovnih dneh po prejemu seznama.

Terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev (prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP). Določba 21. člena ZFPPIPP podrobneje predpisuje, katere so prednostne, podrejene in navadne terjatve.

Pojem in vrste terjatev, vsebina osnovnega seznama preizkušenih terjatev ter obveznost njegove objave so torej predpisani v ZFPPIPP. IP ob tem ponovno izpostavlja, da ne more in ne sme posegati v sodne postopke ter odrejati sodišču s tem povezane obdelave osebnih podatkov. Zato v okviru tega mnenja ne more presojati ustreznosti specifikacije terjatev, ki jo podajate v zaprosilu, oziroma dajati navodil v zvezi z načinom opredelitve terjatev v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, ki ga sodišče tudi objavi. Vendar IP opozarja, da je treba v vsakem primeru, upoštevajoč področno zakonsko ureditev, spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov iz člena 5(1)(c) Splošne uredbe, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Kako se to načelo upošteva v povezavi z namenom, ki ga zasleduje določba 61. člena ZFPPIPP, pa odloča sodišče v okviru stečajnega postopka.

Lep pozdrav,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,                                               

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov