Ohišje za merjenje hitrosti

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje v zvezi s postavitvijo ohišij za merjenje hitrosti na drogove javne razsvetljave v naseljih občin, ki ne bi imele učinka merjenja hitrosti. Zanima vas, ali je to z vidika varstva osebnih podatkov dopustno?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP pojasnjuje, da se pravila varstva osebnih podatkov uporabljajo, če pride do obdelave osebnih podatkov. V primeru postavitev ohišij za merjenje hitrosti, ne pride do obdelave osebnih podatkov, saj se z napravami npr. ne zbira podatkov voznikov, hrani v zbirki ali jih nadalje obdeluje. Glede na navedeno se torej pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo.

Kljub navedenemu IP opozarja na težave ali komplikacije v primeru morebitnih prijav ali pritožb pred Informacijskim pooblaščencem z vidika varstva pravic posameznikov po Splošni uredbi – potencialno lahko posamezniki pri upravljavcu vlagajo zahteve za dostop (seznanitev) do lastnih osebnih podatkov ali druge pravice in v zvezi s tem vlagajo pravna sredstva. Posamezniki lahko na primer tudi vložijo prijavo zaradi kršitev obveznosti obveščanja po 13 ali 14. členu Splošne uredbe pri informacijskem pooblaščencu, itd. Vse navedeno torej lahko predstavlja dodatno obremenitev za organ, ko mora pojasnjevati, da de facto ni prišlo do obdelave osebnih podatkov. Obenem pa tudi se postavlja vprašanje primernosti ukrepa za dosego preventivnega učinka, saj ko bi se izvedelo, da merilnik hitrosti ni nameščen, potem tudi želen učinek ne bi bil več dosežen.

Lep pozdrav,

Informacijski pooblaščenec

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

Pripravil:                                                                                 

Anže Novak, univ. dipl. prav.                                       

Svetovalec Pooblaščenca za preventivo