Prenos OP zaposlenih v tretje države

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem sprašujete za mnenje ali je prenos osebnih podatkov zaposlenih v tretje države, in sicer tistih osebnih podatkov zaposlenih, ki jih, kot navajate, obdelujete v okviru izvajanja pooblastil in drugih javnih nalog, dopusten ob uporabi izjem pod 49. členu Splošne uredbe.  

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Sprašujete, ali se za predmetni prenos osebnih podatkov lahko uporabi odstopanja iz člena 49 Splošne uredbe o varstvu podatkov, predvsem točka (b) prvega odstavka. Pojasniti velja, da tretji odstavek člena 49 Splošne uredbe jasno določa, da se točke (a), (b) in (c) prvega odstavka ter drugi pododstavek prvega odstavka ne uporabljajo za dejavnosti, ki jih javni organi opravljajo pri izvajanju svojih javnih pooblastil. Ker navajate, da predmetne osebne podatke obdelujete v okviru izvajanja pooblastil in drugih javnih nalog, točka (b) prvega odstavka člena 49 Splošne uredbe ne pride v poštev za prenos teh osebnih podatkov v tretje države.

Kot izhaja iz navedb v vašem dopisu, bi ob pogoju obstoja ustrezne pravne podlage za takšno obdelavo (npr. ZDR-1 ali drug področni predpis), lahko za predmetni prenos osebnih podatkov prišla v poštev uporaba odstopanja iz točke (d) prvega odstavka člena 49 Splošne uredbe, ki določa, da se prenos lahko izvede, če je ta potreben zaradi pomembnih razlogov javnega interesa. Banka Slovenija deluje v javnem interesu, in če sami ocenite, da je določena obdelava osebnih podatkov, med drugim tudi prenos v tretje države, potreben zaradi opravljanja zakonsko določenih nalog, potem bi lahko prišlo v poštev navedeno odstopanje. Javni interes gre črpati iz zakonskih nalog in pooblastil, v primeru Banka Slovenija bi to bili predvsem 12. člen, pa tudi 48. in 67.a člen Zakona o Banki Slovenije. 

S spoštovanjem,

Pripravila:

mag. Eva Kalan Logar,

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka