Poziv odvetnika za plačilo parkirnine v tujini

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem sprašujete, kaj narediti v primeru, ko vam odvetnik iz Slovenije po pooblastilu hrvaškega odvetnika pošilja poziv za plačilo neplačane parkirnine na Hrvaškem. Prilagate prejete dokumente. Podoben poziv za isto parkirnino ste dobili že leta 2016 od podjetja ……. iz Londona. Takrat ste omenjenemu podjetju  posredovali pooblastilo, na podlagi katerega je bilo razvidno, da je v tem obdobju z avtom upravljal vaš sin, nato od tega podjetja niste več prejeli zahtevka.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem, pri čemer IP izpostavlja, da lahko zakonitost konkretne obdelave osebnih podatkov presoja le v okviru postopka inšpekcijskega nadzora.

***

V zvezi z vašim vprašanjem IP uvodoma pojasnjuje, da lahko slovenski odvetniki za svoje stranke (tudi upnike iz Republike Hrvaške) pridobivajo osebne podatke iz registra motornih vozil, vendar le v primerih, kadar sami te podatke potrebujejo pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi - 10. člen Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US in 46/16, v nadaljevanju ZOdv). Kadar slovenski odvetnik na podlagi pridobljenih podatkov domnevnemu dolžniku sam posreduje tudi opomin ali poziv na plačilo dolga ali opravi kakršnokoli drugo dejanje, usmerjeno v poplačilo dolga, IP stoji na stališču, da je pridobivanje podatkov s strani slovenskega odvetnika zakonito. Kadar pa slovenski odvetnik zgolj pridobi podatke ter jih nato, ne da bi pri tem opravil kakršnokoli dejanje, usmerjeno v poplačilo dolga, posreduje svoji stranki, ki nato sama ali po drugem odvetniku izterjuje dolg, pa po mnenju IP pridobivanje osebnih podatkov praviloma ni zakonito.

Ker ste, kot je razvidno iz priloženih dokumentov, s strani slovenskega odvetnika prejeli poziv za plačilo dolga in je le-ta po vsej verjetnosti tudi sam na podlagi 10. člena ZOdv pridobival podatke, glede na razpoložljive informacije IP v vašem primeru ne vidi spornih okoliščin v zvezi z zakonitostjo pridobivanja vaših osebnih podatkov.

Za odgovore na druga vprašanja  kot npr. dolžnost plačila, kdo je dolžnik v vašem primeru ipd. pa IP glede na pristojnosti, določene v 2. členu ZInfP ni pristojen.

IP je že odgovarjal na podobna vprašanja, kot je vaše, zato vam priporočamo, da se seznanite tudi z vsebino drugih neobveznih mnenj, ki jih poiščete s pomočjo iskalnika na spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/.

Lep pozdrav,

                                                                                              Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,          

                                                                                              informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Lidija Perčič, univ.dipl.ekon.                                                     

državna nadzornica za                                                            

varstvo osebnih podatkov