Kontrola bolniškega staleža

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Prejeli smo vaše vprašanje glede dolžnosti in pristojnosti za posredovanje podatkov v zvezi s kontrolo bolniškega staleža, za katero je pristojen delodajalec. Sprašujete ali mora podatke o režimu gibanja in trajanju bolniškega staleža posredovati delavec, kot je to v primeru posredovanja potrdila o obisku laboratorija?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) najprej pojasnjujemo, da je področje obdelave osebnih podatkov delavcev v tem delu primarno urejeno v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS, v nadaljevanju: ZDR-1).

Ta določa, da mora delavec v skladu s 36. členom ZDR-1 obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. To pomeni eventualno tudi predložitev ustreznih podatkov o trajanju bolniškega staleža in režimu gibanja, kot ga je določil zdravnik, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Delodajalec te podatke lahko pridobi tudi od njegovega osebnega zdravnika. IP ni seznanjen s primeri, da bi zdravniki odklonili takšno sodelovanje, vendar pa IP ni znano, da bi imel delodajalec zakonsko določene vzvode za 'izterjavo' takšnih dokazil od zdravnika.

V skladu s členom 233 Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14, 85/14, 10/17 – ZČmIS in 64/18, v nadaljevanju: Pravila) morata osebni zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija zavarovancu dati navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela (režim življenja, strogo ležanje, počitek, sprehodi...). V času zadržanosti od dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege mora zavarovanec, ki se zdravi doma v času takšne zadržanosti biti na svojem domu. Odsotnost z doma je možna ob odhodu na zdravniški pregled, terapijo oziroma v primerih, ko odsotnost ne vpliva negativno na potek zdravljenja oziroma, če zdravnik ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija to odredita ali dovolita. Za odhod izven kraja bivanja je vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika. V primerih kršenja navodil mora imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pozvati zavarovano osebo na sejo senata in ugotoviti ali so še podani razlogi za začasno nezmožnost za delo.

Delodajalec pa ima možnost zahtevati pred pristojnim Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije presojo ocene izbranega osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo do 30 dni oziroma presojo o začasni nezmožnosti za delo iz bolezenskih razlogov za delo nad 30 dni in v vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje, razen če gre za nego, spremstvo ali izolacijo zavarovane osebe, o kateri odloča njen osebni zdravnik.

Delodajalec ima prav tako na voljo sprožitev postopkov v zvezi s kršitvijo delovnopravni obveznosti ali prijavo suma goljufij na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za tolmačenje teh postopkov pa IP ni pristojen. IP namreč ni pristojen presojati ali svetovati glede izvajanja predpisov s področja reševanja sporov med delodajalci in delavci ali predpisov glede zdravstvenega zavarovanja, niti ni pristojen presojati o tem, katera dokazila in dokazne predloge bo v morebitnem sodnem sporu v zvezi s tem upoštevalo sodišče.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:

Alenka Jerše, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka