Delodajalčev nepooblaščen vpogled v službeni računalnik

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je delodajalec brez vašega dovoljenja vpogledal v vaš službeni računalnik. Ob odpovedi delovnega razmerja vam delodajalec ni omogočil dostopa do računalnika, da bi preverili, kateri vaši osebni podatki so ostali na računalniku. Zanima vas, kako lahko v takšnem primeru zaščitite svoje pravice.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP vas napotuje na svoje smernice »Varstvo osebnih podatkov v delovnih razmerjih«, kjer lahko najdete podrobnejša pojasnila v zvezi z opisanim ravnanjem delodajalca (predvsem str. 22-25):

https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_Varstvo_OP_v_delovnih_razmerjih.pdf. 

IP pojasnjuje, da imate v primeru delodajalčevega nezakonitega vpogleda v prometne podatke na vašem službenem računalniku oz. v primeru druge nezakonite obdelave osebnih podatkov s strani vašega delodajalca možnost podati prijavo pri IP (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlozitev-prijave/). Na podlagi prijave lahko IP prične voditi inšpekcijski postopek in eventualno tudi prekrškovni postopek.

IP pa ni pristojen za obravnavo nezakonitih ravnanj, s katerimi delodajalec poseže v širšo pravico delavca do zasebnosti (35. člen Ustave RS) ali pravico do varstva tajnosti pisem in občil (37. člen Ustave RS). IP zato v zvezi s preostalimi navedbami v vašem dopisu glede ravnanja vašega delodajalca pojasnjuje, da ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu Splošne uredbe, in vas v tem delu napotuje na delovno inšpekcijo, ki je pristojna za nadzor nad izvrševanjem zakonodaje, ki ureja delovna razmerja. Kakor tudi sami navajate, lahko v primeru kršitev poskusite svoje pravice uveljavljati tako na civilnem sodišču, kakor tudi uveljavljati odgovornost delodajalca v kazenskem postopku (npr. kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil, 139. člen Kazenskega zakonika, KZ-1).

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP