Obdelava OP v sodnih postopkih

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem sprašujete glede razkrivanja osebnih podatkov (v nadaljevanju: OP) na sodiščih. Navajate, da v kolikor si udeležen na ustni obravnavi na sodišču kot izvedenec, priča in podobno, sodnik ponavadi  pred strankami in prisotnimi sprašuje o OP, kot je očetovo ime, datum rojstva, kraj rojstva, poklic, naslov bivališča. Zanima vas, ali sodišče to izvaja na zakonit način in na kateri pravni podlagi.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem, pri čemer IP izpostavlja, da lahko zakonitost konkretne obdelave osebnih podatkov presoja le v okviru postopka inšpekcijskega nadzora.

***

IP uvodoma pojasnjuje, da Splošna uredba v členu 55(3) določa, da nadzorni organi niso pristojni za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organ torej IP ni pristojen za nadzor obdelave osebnih podatkov v primeru ustne obravnave, ki je del sodnega postopka na sodišču.

Kljub zgornjim navedbam pa IP nadalje pojasnjuje, da pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov s strani sodnih organov določajo posamezni procesni ter drugi zakoni, ki urejajo posamezna področja delovanja sodnih organov. V vprašanju sicer niste opredelili vrste sodnega postopka, zato odgovarjamo splošno.

Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP) določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava in odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerij, ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. V 238. členu med drugim določa, da je potrebno pričo, ki se zasliši na obravnavi, vprašati za ime in priimek, ime in priimek staršev ali starša, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in njeno razmerje do strank. Priča lahko namesto imena in priimka staršev ali starša, poklica, prebivališča, rojstnega kraja in starosti pove svoj EMŠO. Če je priča uradna oseba, lahko namesto imena in priimka staršev ali starša in prebivališča pove naslov in naziv državnega organa, iz katerega prihaja, ter naziv zaposlitve, če je vabljena kot priča zaradi svojega dela.  V 251. členu med drugim določa, da se izvedenca pred začetkom dokazovanja vpraša za ime in priimek, ime očeta, poklic, prebivališče, rojstni kraj, starost in njegovo razmerje do strank.

Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12-UPB8, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZKP) v 240. členu med drugim določa, da je potrebno pričo, ki se zasliši vprašati za ime in priimek, poklic, prebivališče, rojstni kraj, dan, mesec in leto rojstva in njeno razmerje do obdolženca in oškodovanca. Policist oziroma pooblaščena oseba drugega državnega organa, ki ima pooblastila policije, ki nastopa kot priča, lahko namesto prebivališča pove naslov in naziv enote, ki ji pripada, osebe, navedene v 5. točki prvega odstavka 236. člena tega zakona pa naslov in naziv zaposlitve, če so vabljene kot priče zaradi svojega dela. Od neposrednega izvajalca ukrepov po 149.a, 150., 151., 155. in 155.a členu tega zakona se praviloma ne zahteva osebnih podatkov, ampak zadostuje, če se identificira s službenim delovnim imenom in uradnim dokumentom, ki potrjuje njegovo svojstvo.

IP je v zvezi z navedenim področjem izdal tudi druga neobvezna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje Sodni postopki.

V upanju, da smo vam z našim pojasnilom pomagali, vas lepo pozdravljamo.

                                                                                              Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,          

                                                                                              informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Lidija Perčič, univ.dipl.ekon.                                                     

državna nadzornica za                                                            

varstvo osebnih podatkov