Obdelava OP s strani sodnih organov

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da je CSD s strani kazenskega sodišča prejel zahtevo za posredovanje celotne spisovne dokumentacije zadeve, ki se nanaša na žrtev ter postopek, ki ga vodite v skladu z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini (ZPND). Kot zakonska osnova je naveden 143. člen Zakona o kazenskem postopku. Sami menite, da zahteva ni v korist varovanja žrtve, saj ukrep še vedno traja po 19. členu ZPND. ZPND v 9.a členu določa, da organi in organizacije ter nevladne organizacije kot poklicno skrivnost varujejo podatke o nastanitvi žrtve in njenih otrok ali drugih ukrepih za njihovo zaščito. Nadalje v 31. členu ZPND navaja zbirke podatkov, ki jih vzdržujete. Z vidika zaščite žrtve se vam zdi posredovanje celotne dokumentacije v kazensko zadevo zelo sporna, saj se bojite, da bo na ta način storilec lahko prišel do podatkov, ki služijo zaščiti žrtve. Menite, da ste zavezani posredovati le podatke navedene v 31. členu ZPND. Prosite za mnenje, ali ste zavezani sodišču poslati celotno dokumentacijo, ki jo imate v tej zadevi oziroma kaj jim lahko posredujemo z vidika varstva osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav in zavarovanja osebnih podatkov ne more presojati.

Skladno s členom 55 Splošne uredbe IP ni pristojen za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organi.

OBRAZLOŽITEV

IP uvodoma pojasnjuje, da je na podlagi druge alineje prvega odstavka 2. člena ZInfP pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. Ob tem je potrebno upoštevati, da Splošna uredba v uvodnih recitalih določa, da pristojnost nadzornih organov ne bi smela obsegati obdelave osebnih podatkov, kadar sodišča delujejo kot sodni organ, da se zaščiti neodvisnost sodstva pri opravljanju sodnih nalog, vključno z odločanjem (uvodni recital 20) ter da bi moral biti vsak nadzorni organ na ozemlju svoje države članice pristojen za izvajanje pooblastil in opravljanje nalog, ki so mu bile podeljene v skladu s Splošno uredbo (uvodni recital 122). Navedeno se odraža v členu 55 Splošne uredbe, ki določa pristojnost nadzornih organov. Nadzorni organi namreč niso pristojni za nadzor dejanj obdelave sodišč, kadar delujejo kot sodni organi.

Ker iz vaših navedb izhaja, da prosite za mnenje, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov sodišč, kadar sodišča delujejo kot sodni organi, je potrebno zaključiti, da gre za vrsto obdelave, za nadzor katere, skladno s členom 55 Splošne uredbe, IP ni pristojen.

Lep pozdrav,

Pripravil:

Žiga Veber

državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik

informacijska pooblaščenka