Obdelava osebnih podatkov s strani pismonoše

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da je pismonoša od vaš zahteval, da se izkažete z osebno izkaznico, ko vam je prinesel znesek 20 EUR. Zanima vas, ali je prav ravnal?

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov s strani Pošte Slovenije določa Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (v nadaljevanju: Uredba 2015/847). Pošta Slovenije nastopa kot pogodbeni obdelovalec NKBM d.d. pri obdelavi osebnih podatkov v zvezi z opravljanjem prenosa sredstev, kot na primer prevzem paketov s plačilom po povzetju ter prejem poštnega nakazila.

Banka oz. v njenem imenu Pošta Slovenije d.o.o. mora v skladu s prvim odstavku 4. člena Uredbe 2015/847 zbirati naslednje osebne podatke plačnikov:

• ime (in priimek) plačnika,
• številko plačilnega računa plačnika,
• naslov plačnika, številko uradnega osebnega dokumenta, identifikacijsko številko stranke ali datum in kraj rojstva.

Nadalje mora pošta na podlagi drugega odstavka istega člena zbirati sledeče podatke prejemnikov sredstev:

• ime in priimek prejemnika plačila,
• številka plačilnega računa prejemnika plačila.

IP je tudi izdal neobvezujoče mnenje na podobno temo, ki je dostopno na tej povezavi:

• Pošta in osebni podatki, št. 0712-1/2017/1907 z dne 05.10.2017: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-vop/?tx_jzvopdecisions_pi1%5BshowUid%5D=2981&tx_jzvopdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=po%C5%A1ta.

Ob tem IP tudi pojasnjuje, da tudi Zakon o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11; ZOIzk-1) v 1. členu določa, da je osebna izkaznica javna listina, s katero državljan Republike Slovenije dokazuje istovetnost in državljanstvo. Če se pismonoša odloči, da bo zaradi zagotavljanja ustrezne ravni varnosti pri obdelavi osebnih podatkov zahteval dokazilo o identiteti, je to lahko tudi osebni dokument s sliko. S tem se izpolnjuje osnovni namen osebne izkaznice. V skladu z navedenim pismonoša na terenu lahko zakonito in na podlagi osebne privolitve pridobiva zgoraj navedene osebne podatke in preveri istovetnost posameznika ob izročitvi poštnega nakazila.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                 

informacijska pooblaščenka

Pripravila:                                                                                                                              

Neja Domnik, mag. prav.,

raziskovalka pri IP