Hramba podatka o statičnem IP naslovu

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Prejeli smo vaš dopis, v katerem nas sprašujete, kako dolgo lahko hranijo operaterji podatek o vaši statični IP številki. Kot pojasnjujete je vaš operater na zahtevo sodišča konec decembra 2018 posredoval podatke o IP naslovu, ki ste ga imeli v septembru in oktobru 2016, torej dve leti zatem, ko niste več uporabljali statični IP naslov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) pojasnjuje, da je statični IP naslov predmet naročniške pogodbe z operaterjem, saj gre za storitev, ki jo je treba posebej naročiti in plačati. Glede na navedeno lahko operaterji ta podatke hranijo tako dolgo, kot ostale podatke o naročnikih in sicer skladno z določbami 148. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1).

Tretji odstavek 148. člena ZEKom-1 določa, da podatke o naročnikih iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalci storitev iz prvega odstavka po prenehanju naročniškega razmerja hranijo do popolnega poplačila storitev, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka za svoje terjatve za izvajanje storitev, razen v primerih, ko je s tem zakonom določen daljši rok hrambe glede spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (132.a člen), glede klica v sili (šesti odstavek 134. člena), glede notranjih postopkov (149. člen), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa (153.a člen), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (155. člen) ter glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek 160. člena).

Statični IP naslov se običajno uporablja s strani uporabnikov, ki imajo potrebo po naprednejših internetnih aktivnostih, kot so na primer vzpostavitev lastnega spletnega, poštnega ali datotečnega (FTP) strežnika, ki zahteva zunanjo dostopnost, igranje video iger, ki zahtevajo vedno enak IP naslov ali vzpostavitev varnostnih sistemov, ki zahtevajo zunanjo dostopnost ipd. Glede na navedeno menimo, da je treba upoštevati splošni zastarali rok, kot ga določa Obligacijski zakonik. Splošni zastaralni rok za uveljavljanje terjatev določa Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1; OZ) v 346. členu, in sicer pet let, ki v skladu z določbo 1. odstavka 336. člena OZ začne teči »prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega«.

Lep pozdrav,

                                                                                               Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,                                                                                                  

                                                                                               informacijska pooblaščenka

Pripravil:                                                                                                                                

mag. Andrej Tomšič,
namestnik informacijske pooblaščenke