Objava na oglasni deski

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnili ste, da ste kot sindikalni predstavnik od delodajalca v javnem sektorju (policija) prejeli podatke o povečanem obsegu dela za zaposlene, kdo in koliko po mesecih in procentih. Ker vodstva policijskih postaj teh podatkov ne objavljajo, vas zanima, ali lahko s temi podatki seznanite zaposlene in te podatke objavite na oglasni deski policijske postaje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07- ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP je o tem vprašanju že podal stališče v mnenju 0712-1/2014/3961 z dne 7. 1. 2015, ki je kljub sprejeti Splošni uredbi o varstvu podatkov, še aktualno. V skladu z drugim odstavkom 4. člena Splošne uredbe med obdelavo osebnih podatkov sodi tudi objava osebnih podatkov. Vsaka obdelava osebnih podatkov pa mora biti glede na 6. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov zakonita in temeljiti na eni od pravih podlag, ki jih za obdelavo ureja navedeni člen Splošne uredbe o varstvu podatkov. Obdelava je zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (c točka prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov) oziroma glede na prvi odstavek 9. člena ZVOP-1, ki velja za javni sektor, kamor Policija nedvomno sodi, se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.

V skladu s prvim odstavkom 38. člena Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 108/2009-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPJS) so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.

Podatki, ki se nanašajo na povečan obseg dela, so nedvomno povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, ker se neposredno nanašajo na opravljanje dela na delovnem mestu oz. gre za podatke, ki v okviru opravljanja dela javnega uslužbenca izkazujejo, kdo opravlja določeno delo in višino plačila.

V skladu s 5. členom in prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) so vsi osebni podatki v zvezi opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki se nanašajo na plačilo za opravljeno delo, z izjemo podatka o višini dodatka za delovno dobo, v celoti prosto dostopni.

Tako so podatki, ki se nanašajo na povečan obseg dela javnih uslužbencev, v skladu s prvim odstavkom ZSPJS in prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ z vidika predpisov o varstvu osebnih podatkov javni. Navedeni določbi ZSPJS in ZDIJZ bi tako lahko predstavljali zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v primeru objavljanja imen javnih uslužbencev in podatkov o povečanem obsegu dela na oglasni deski delodajalca, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov in prvi odstavek 9. člena ZVOP-1. ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. člen). Na podlagi ZDIJZ lahko vsak posameznik dostopa do tistih informacij, ki ne pomenijo ene od taksativno naštetih izjem, na podlagi katerih je, če so seveda podane in utemeljene, mogoče zavrniti pravico posameznika do dostopa do informacij javnega značaja (prvi odstavek 6. člena). Podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca so po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ z vidika predpisov o varstvu osebnih podatkov javni.

Pri tem IP opozarja, da so podatki, za katere sicer ZSPJS določa, da so javni, lahko varovani na kakšni drugi podlagi (npr. Zakon o tajnih podatkih, itd.). To pomeni, da ZSPJS ne odvezuje od spoštovanja morebitnih drugih omejitev glede objave, ki izhajajo iz drugih predpisov in ne iz predpisov o varstvu osebnih podatkov.

IP še pojasnjuje, da lahko zakonitost posamezne obdelave osebnih podatkov oceni izključno v konkretnem inšpekcijskem postopku.

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijskega pooblaščenca

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka