Hramba OP transakcij (ne)komitenta v banki
+ -Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.
Datum: 13.02.2019Številka: 0712-1/2019/311
Kategorije: Bančništvo, Rok hrambe OP
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da imate v vaši banki trenutno opredeljen rok hrambe finančne transakcije na 10 let, ne glede na to ali je finančno transakcijo opravil (i) posameznik, ki ima sklenjeno poslovno razmerje (npr. imetnik osebnega računa) ali (ii) t.i. naključni obiskovalec banke (npr. plačilo položnice z gotovino). Upoštevajoč mnenje Urada za preprečevanje pranja denarja, bi morale banke zagotavljati hrambo finančnih transakcij 10 let po zaprtju osebnega računa. V praksi to pomeni, da bi morali hraniti finančne transakcije stare npr. 30 let ali več, pri čemer ni opredeljen namen hrambe transakcij starejših od 10 let.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju – Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 - v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP v zvezi s tem poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora in upravnih postopkov konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.
Splošna uredba v zvezi s shranjevanjem osebnih podatkov v členu 5.1(e) določa, da morajo biti osebni podatki hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; za daljše obdobje pa se lahko shranjujejo le, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko-raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) Splošne uredbe, pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (»omejitev shranjevanja«). IP pojasnjuje, da velja to splošno načelo, če ni s posameznimi specialnimi predpisi o rokih hrambe določeno drugače. V vašem primeru gre za določbe specialnega predpisa.
IP je že izdal neobvezujoče mnenje v zvezi s podobnim vprašanjem, v katerem se je opredelil do vaših dilem, in sicer gre za mnenje št. 0712-1/2018/575 z dne 13. 3. 2018. Najdete ga na naši spletni strani na povezavi: https://www.ip-rs.si/vop/rok-hrambe-transakcij-strank-v-banki-3078/?tx_jzvopdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=0712-1%2F2018%2F575
V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.
Pripravila:
mag. Nuša Kavšek, univ. dipl. prav.
svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka