Podlaga za objavo razvida delavcev v športu

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

obrnili ste se na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje, 1) Ali mora Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu javno objaviti oziroma omogočiti vpogled v razvid tretjim osebam?

2) Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilno, vas zanima tudi, katere podatke o posamezniku iz razvida je treba javno objaviti?

Dodatno pojasnjujete, da MIZŠ na podlagi 76. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg; ZŠpo-1) vodi različne razvide, med katerimi je tudi razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu, ki vsebuje naslednje podatke o posamezniku:

1. ime in priimek;

2. enotno matično številko občana;

3. stalno in začasno prebivališče;

4. spol;

5. rojstne podatke;

6. naziv in stopnjo izobrazbe ali naziv in stopnjo strokovne usposobljenosti;

7. športno dejavnost;

8. podatke o izdajatelju, ki je izdal javno listino o pridobljeni izobrazbi oziroma strokovni

usposobljenosti.

Pojasnjujete, da bi različni posamezniki, športna društva, nacionalne panožne športne zveze in drugi želeli dostop do podatkov iz navedenih razvidov, konkretno do Razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu. Za to obstajajo različni interesi (npr. nekatere občine bi ob razpisu letnega programa športa želele preveriti, ali so posamezniki, ki bodo sodelovali in izvajali posamezna področja programa športa, vpisani v ustrezen razvid). To je po vašem pojasnilu mogoče preveriti tudi tako da posameznika, ki je bil v razvid vpisan z upravno odločbo, to predloži v konkretnem postopku prijave na razpis letnega programa športa.

Sprašujete, ali določba 78. člena ZŠPo-1, ki določa uporabo osebnih podatkov teh razvidov, za namen obveščanja javnosti ter za raziskovalno-analitične in statistične namene oziroma za izvajanje statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj s področja športa, lahko predstavlja pravno podlago za opisano obdelavo osebnih podatkov. V teh primerih se osebni podatki po ZŠPo-1 obdelujejo v anonimizirani obliki.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP uvodoma ugotavlja, da so podatki četrtega odstavka 76. člena ZŠpo-1 (razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu), varovani osebni podatki, zato mora za javno objavo ali drugačno uporabo teh podatkov obstajati ustrezna pravna podlaga. V javnem sektorju je obdelava načeloma dopustna na podlagi zakona. Po določbi 6(1)(c) Splošne uredbe je obdelava dopustna, kadar je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Po določbi 6 (1) (e) Splošne uredbe, je obdelava dopustna, kadar je obdelava potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Iz utrjene prakse sodišč Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, se šteje, da je poseg v pravico do varstva osebnih podatkov dopusten, če je zakonska podlaga za razkritje ustrezno predvidljiva za posameznika, da lahko na njeni podlagi pričakuje obdelavo svojih osebnih podatkov.

1. Glede javne objave

Namen vzpostavitve razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu, ki izhaja iz 76. člena ZŠpo-1 je spremljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu, samostojnega opravljanja dela v športu in izvajanja programov usposabljanj, za namen vzpostavitve mreže javnih športnih objektov in površin za šport v naravi ter za namen spremljanja, načrtovanja in vodenja politike na področjih, ki jih ureja ta zakon. Po 78. členu ZŠpo-1 se za namen obveščanja javnosti ter za raziskovalno-analitične in statistične namene oziroma za izvajanje statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj s področja športa osebni podatki po tem zakonu obdelujejo v anonimizirani obliki.

IP ugotavlja, da iz določbe prvega odstavka 76. člena ZŠpo-1 (namen vodenja razvida), ne izhaja, da bi bila predvidena za ta namen javna objava podatkov iz razvida. Dalje, določba iz 78. člena ZŠpo-1 celo zahteva, da se s podatki iz razvidov obvešča javnost le v anonimizirani obliki (torej v obliki, ki ne omogoča določljivosti posameznika). Pri tem poudarjamo, da je javna objava znaten poseg v zasebnost, zato je pomembno, da je v zakonu utemeljen namen za javno objavo ustrezno določen in tudi sorazmeren glede na zasledovan cilj. Zakon torej ne določa javne objave podatkov iz razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu, niti za takšno obliko obdelave iz predstavljenega ne izhaja obstoj druge pravne podlage, zato po mnenju IP takšna objava najverjetneje ne bi bila zakonita.

2. Glede uporabe podatkov za drug namen

Iz vašega dopisa dalje izhaja, da so za dostop do navedenih podatkov »zainteresirani« različni deležniki, ki bi jim neposreden dostop zlasti olajšal delo. Navajate, da bi nekatere občine ob razpisu letnega programa športa želele preveriti ali so posamezniki, ki bodo sodelovali in izvajali posamezna področja programa športa, vpisani v ustrezen razvid. Slednje bi sicer lahko preverili tudi drugače – prek posameznikov, ki so prijavljeni na razpisu.

IP pojasnjuje, da morajo zainteresirani deležniki izkazati ustrezno pravno podlago za dostop do navedenih podatkov. Ker gre za obdelavo s strani MIZŠ (ki bo podatke posredovala), mora ta podlaga praviloma izhajati iz zakona, ki je ustrezno jasen in določen (v skladu z 38. členom Ustave RS). Takšna pravna podlaga bi lahko eventualno za konkreten primer (odvisno od okoliščin) izhajala tudi iz člena 6 (1) (e) Splošne uredbe v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1, če gre za primeri ko je to nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti javnega sektorja (člen 6 (1) (e) Splošne uredbe v povezavi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1). Obstoj pravne podlage se presoja od primera do primera glede na konkretne okoliščine, zato IP v okviru mnenja in na splošno o tem ne more presojati. Če so navedeni kriteriji izpolnjeni, potem lahko MIZŠ dovoli dostop ali posreduje podatke tudi tistim neposredno zainteresiranim deležnikom, ki za to izkažejo to (ali drugo) pravno podlago. Ali bi šlo v konkretnem primeru za zakonito omogočanje dostopa do podatkov iz razvida, pa lahko IP dokončno presodi le v okviru inšpekcijskega postopka.

Vsak posameznik pa zase lahko vedno zahteva posredovanje lastnih osebnih podatkov pod pogoji iz 15. člena (v povezavi z 12. členom) Splošne uredbe.