Posredovanje odločbe ZZZS delodajalcu

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 30. 1. 2019 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali je v odločbi imenovanega zdravnika ZZZS (v obrazložitvi) dopustno navesti, pri katerem specialistu (in kdaj) je bil zavarovanec pregledan, glede na to, da tudi delodajalec dobi odločbo in da sicer delodajalcu medicinski podatki ne smejo biti na voljo (v odločbi je tudi izrecno navedeno, da se delodajalcu vroči odločba brez medicinskih podatkov). Menite, da navedena vrsta specialista v obrazložitvi delodajalcu v takšnem primeru razkrije marsikaj, česar ne bi smela. Zanima vas tudi, kaj lahko stori zavarovanec.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

IP izven inšpekcijskega postopka ter brez poznavanja vsebine in spremljajočih okoliščin predmetne odločbe, ne more dokončno in konkretno presoditi, ali so bili v konkretnem primeru delodajalcu upravičeno razkriti podatki o vrsti specialista, ki je obravnaval delavca in datumu obravnave. Zato je naše mnenje žal lahko le splošno.

1. Razkritje podatka o vrsti zdravnika specialista in datumih obiskov na odločbi imenovanega zdravnika ZZZS, ki jo prejme delavčev delodajalec bi lahko bilo nedopustno, če bi šlo za odstopanje od načela najmanjšega obsega podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov ali če bi se z razkritjem teh podatkov delodajalec neposredno ali posredno seznanil s podatki, za katere sploh nima pravne podlage v delovnopravni zakonodaji.

Pri presoji dopustnosti je treba upoštevati na primer še dve okoliščini:

- možno je, da je so obravnavani podatki v nekem konkretnem primeru zelo pomembni za delodajalca in njegove pravice v postopku, poleg tega je možno, da je bil podatek delodajalcu že zakonito dostopen pred prejemom odločbe;

- na tovrstnih odočbah ZZZS je po naravi stvari težko doseči, da se neposredno ali posredno ne razkrijejo prav nobeni zdravstveni podatki, katerih definicija je zelo široka.

2. Zavarovanec – delavec sicer lahko v zvezi s tem primerom pri Informacijskem pooblaščencu vloži inšpekcijsko prijavo, toda že vnaprej vas informiramo, da se inšpekcijskih postopkov praviloma ne vodi glede obdelave osebnih podatkov v upravnih in drugih uradnih postopkih. IP namreč ni pristojen posegati v uradne postopke, za vodenje katerih so pristojni drugi organi.

O b r a z l o ž i t e v:

V zvezi z mejami pristojnosti IP, pravnih podlagah za obdelavo zdravstvenih osebnih podatkov s strani delodajalcev, obdelavo osebnih podatkov v upravnih postopkih, definicijo zdravstvenega podatka ter načelom sorazmernosti (načelom najmanjšega obsega podatkov) je na naši spletni strani že dostopnih več mnenj, na katera se sklicujemo tudi v tem mnenju.

Prijazen pozdrav,

mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka