Posredovanje dokumentacije preiskovalni komisiji DZ RS

Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj.

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 12. 2. 2019 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede upravičenosti in zakonitosti zahteve preiskovalne komisije Državnega zbora Republike Slovenije (DZ RS) za posredovanje dokumentacije, kot to izhaja iz priloženih zahtev. Predvsem se vam zdi vprašljivo posredovanje dokumentacije, ki vsebuje tudi posebne (zdravstvene) osebne podatke (npr. poročila o strokovnih nadzorih) in pa nekatere druge dokumentacije: pogodbe o zaposlitvi, pisne odpovedi, pisno in elektronsko korespondenco. Menite tudi, da bi pri teh zahtevah preiskovalne komisije bilo potrebno tehtati med javnim interesom in posegom v zasebnost, torej uporabiti institut sorazmernosti. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri tem še pojasnjujemo:

• da IP ni pristojen konkretno določiti, do katerih dokumentov ali njihovih delov je preiskovalna komisija upravičena in tudi ne presojati sorazmernosti v konkretnem primeru,

• da se IP ni pristojen opredeljevati do aktivnih preiskovalnih postopkov in

• da IP ni pristojen za področje varstva komunikacijske zasebnosti.

Zakon o parlamentarni preiskavi (ZPPre) v 14. členu določa zelo široko pravno podlago za pridobivanje dokumentarnega gradiva od zavezancev za posredovanje, kamor spadajo tudi javni zdravstveni zavodi:

- ker ne določa posebnih pogojev,

- ker ne določa posebnih omejitev glede vrste osebnih podatkov in kategorij posameznikov, na katere se ti nanašajo,

- ker ne določa posebnih omejitev glede vrste, nastanka, izvora, namena in obsega dokumentarnega gradiva.

Prav tako ni razbrati, da bi v konkretnem primeru prišla v poštev, edina izjema iz tretjega odstavka 14. člena ZPPre, vendar pa IP o tem konkretno niti ni pristojen presojati.

O b r a z l o ž i t e v:

V konkretnem primeru 14. člen ZPPre predstavlja ustrezno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov (ali dokumentov, ki vsebujejo osebne podatke), kot jo zahtevata:

• (c) točka prvega odstavka člena 6 in

• (g) točka prvega odstavka člena 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Že tako širok člen je dodatno podkrepljen še z 19. členom ZPPre, na podlagi katerega je možno tudi posredno sklicevanje na ustrezne pravne podlage s področja kaznovalnega prava. Glede na besedilo 14. člena ZPPre zato načeloma ni videti posebnih ovir za posredovanje tovrstnega dokumentarnega gradiva preiskovalni komisiji DZ RS.

Poleg tega ni razbrati, da bi v konkretnem primeru prišla v poštev pogojna izjema iz tretjega odstavka 14. člena ZPPre – izkazana škoda za mednarodne odnose in varnost države, vendar pa IP o tem konkretno niti ni pristojen presojati.

Dodajamo še, da so določeni dokumenti lahko celo prosto dostopne informacije javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. O tem je na spletni strani IP že objavljenih več drugostopenjskih odločb.

Na načelo najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) prvega odstavka člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov so sicer vezani vsi uporabniki (torej obvezno tudi preiskovalna komisija) in upravljavci podatkov, vendar zgolj informativno pojasnjujemo, da 14. člen ZPPre tega načela nima vgrajenega (izrecno zahtevanega) in da so upravljavci v praksi največkrat omejeni le na presojo očitnih nesorazmernosti v zahtevah zakonitih uporabnikov, saj je v začetnih fazah tovrstnih postopkov težko natančno ločiti relevantno in irelevantno gradivo, konkretne potrebe pa pozna le uporabnik.

Glede komunikacijske zasebnosti Ustava RS v 37. členu določa, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil, in da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Izhajajoč iz prakse na področju informacij javnega značaja, je treba pri presoji upoštevati, da službena ali uradna e-pošta, ki se nanaša na službeno ali uradno komuniciranje, načeloma ne spada v varovano kategorijo komunikacij.

Prijazen pozdrav,

Pripravil:
mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav.

samostojni svetovalec IP

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka