Vsebina zahteve po ZDIJZ

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 13. 2. 2025 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, za koliko časa nazaj se lahko poda informacija javnega značaja? Kdo jo lahko izda in kako se lahko poda informacija javnega značaja za npr. nekdanjega predsednika Krajevne skupnosti? Kdo lahko vloži zahtevek zoper bivšega predsednika Krajevne skupnosti.

Po pregledu vaše vloge pojasnjujemo:

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) daje vsakemu prosilcu pravico, da od organov, zahtevajo dokumente, ki sodijo v delovno področje organa in s katerimi organ v času zahteve prosilca že razpolaga, torej ni pomemben čas nastanka dokumenta, ampak le pogoj da organ s takšnim dokumentom razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so posledično dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Postopek po ZDIJZ se začne, ko prosilec pri organu, zavezanem za posredovanje informacij javnega značaja, vloži zahtevo na podlagi ZDIJZ. Po določbi prvega odstavka 17. člena ZDIJZ mora zahteva vsebovati podatke o organu (navedbo organa, kateremu se pošilja), podatke o vložniku (osebno ime ali naziv pravne osebe ter naslov) in podatke o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu. ZDIJZ v drugem odstavku 17. člena nalaga prosilcu opredelitev informacije, s katero se želi seznaniti, ter na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Za vložitev pisne zahteve ni predpisan noben obrazec, lahko pa si prosilci pri pisanju zahteve pomagajo z vzorcem zahteve, ki ga je pripravil IP in se nahaja na https://www.ip-rs.si/obrazci/informacije-javnega-znacaja/ .

4. člen ZDIJZ opredeljuje informacijo javnega značaja kot informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene pravne podlage izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materializirani obliki, oz. tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Iz navedenega izhaja, da na organ (v katerega sodijo zahtevane informacije) lahko vložite zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, torej pridobitve že obstoječih dokumentov.

Lepo pozdravljeni,

Urša Pleterski,

raziskovalka pooblaščenca