Postopek in rok

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne 6. 1. 2025 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste nevladna organizacija, ki je pred skoraj mesecem dni neko ustanovo zaprosila za posredovanje informacij javnega značaja. Odgovora na navedeno (še) niste prejeli. Zanima vas, kako postopati dalje?

IP pojasnjuje, da je skladno z 2. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A) samostojen in neodvisen državni organ, ki je v zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja pristojen za odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da lahko IP pomaga pri pridobivanju informacij javnega značaja, tj. dokumentov, in sicer preko pritožbenega postopka, če ste jih zahtevali, skladno z določili Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ). Da bi vam IP lahko učinkovito pomagal v morebitnem pritožbenem postopku, vam najprej na splošno pojasnjujemo naslednje pojme, ki so pomembni v postopku po ZDIJZ:

1. Prosilec in vsebina zahteve

Prosilec v postopku po ZDIJZ je, skladno s 5. členom ZDIJZ, lahko katerakoli pravna ali fizična oseba. Zaradi načela prostega dostopa je odločitev o obveznosti posredovanja določene informacije prosilcu povsem neodvisna od tega, kakšen namen ali funkcijo ima prosilec. Slednje pomeni, da so vsakomur na enak način dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen če predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa (5. člen ZDIJZ v povezavi s 5.a in 6. členom ZDIJZ). V zvezi z  navedenim IP dodaja, da je v primeru vložitve pritožbe pomembno, da le-to vloži upravičena oseba. Torej ista oseba kot je vložila prvotno vlogo, tj. prosilec, ali to zanjo stori oseba, ki jo je prosilec pooblastil za takšno dejanje. V nasprotnem primeru se šteje, da je pritožbo vložila neupravičena oseba in se takšna pritožba s sklepom zavrže.

Nadalje IP pojasnjuje, da je pravno varstvo v postopkih dostopa do informacij javnega značaja zagotovljeno le, če prosilec vloži pisno (formalno) zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Obvezne sestavine zahteve so opredeljene v 17. členu ZDIJZ, ki  določa, da mora zahteva vsebovati navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Skladno z drugim odstavkom istega člena mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti tudi informacijo, s katero se želi seznaniti ter na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Skladno s 101. členom Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, s spremembami in dopolnitvami) se v postopkih z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja elektronska vloga lahko vloži brez kvalificiranega elektronskega podpisa. Povedano drugače, vlogo (z vsemi obveznimi sestavinami) lahko na organ naslovite tudi po elektronski poti, brez kvalificiranega elektronskega podpisa. Da bi zahteva vsebovala vse obvezne sestavine, vam svetujemo (ni obvezno), da jo vložite na obrazcu (Obrazec Z-ZDIJZ), ki ga je za ta namen pripravil IP in je dostopen na tej povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/obrazci-s-podro%C4%8Dja-dostopa-do-informacij-javnega-zna%C4%8Daja/.  

2. Organi, zavezani za posredovanje informacij javnega značaja

Informacije javnega značaja so po postopku, ki ga določa ZDIJZ, dolžni posredovati samo zavezanci, ki so določeni v 1. in 1.a členu ZDIJZ, enostavno pa jih lahko poiščete v Registru zavezancev za informacije javnega značaja, ki je objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja torej naslovite na organ, za katerega menite, da razpolaga z zahtevano dokumentacijo. Da bi postopek z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja tekel čim hitreje, vam svetujemo, da zahtevo vložite na način oziroma na naslovu, ki ga za to predvidi zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v katalogu informacij javnega značaja.

3. Informacija javnega značaja

Zelo pomembno je razumevanje pojma informacija javnega značaja, ki je podana v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in opredeljena kot informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene pravne podlage izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Pri vlaganju zahtev na podlagi ZDIJZ vam svetujemo, da v izogib morebitnim nejasnostim glede tega, kateri dokument želite prejeti in v kakšni obliki, zahtevo oblikujete tako, da zahtevate dostop do dokumenta (v eni izmed oblik, navedenih v prejšnjem odstavku) in ne postavljate vprašanj.

Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanje, pripravi pojasnilo oz. da ukrepa glede posamezne tematike, ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Nadalje IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Prosilec ima namreč po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovor).

4. Rok za odločitev

Skladno s 23. členom ZDIJZ je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve. Na podlagi 24. člena ZDIJZ lahko organ v izjemnih okoliščinah ta rok podaljša za največ 30 delovnih dni.  Pri štetju roka je treba biti torej pozoren in pri štetju upoštevati zgolj delovne dni in ne npr. dela prostih dni.

5. Pritožbeni postopek

Če organ, ki prejme popolno zahtevo z vsemi sestavinami, ki jih določa ZDIJZ, in je zavezan za posredovanje informacij javnega značaja, o zahtevi ne odloči v skladu z ZDIJZ, lahko prosilec na IP naslovi pritožbo zaradi molka organa, če pa organ zahtevo zavrne z odločbo in se prosilec z odločitvijo ne strinja, lahko vloži pritožbo zoper to odločbo, ki jo vloži pri organu, ki je le-to izdal. Tudi v tem primeru je IP pripravil obrazce za vložitev pritožb, ki vam bodo v pomoč pri uresničevanju vaših pravic na podlagi ZDIJZ in se nahajajo na zgoraj navedeni povezavi.

6. Zaključek

V kolikor (po zgoraj navedenem) menite, da je organ v konkretnem primeru v zvezi z vašo zahtevo v molku, lahko pri IP vložite pritožbo zoper molk organa. Več o tem, kako vložiti pritožbo zoper molk organa si lahko preberete na tej povezavi: https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/ijz-pri-organih/kako-vlo%C5%BEiti-prito%C5%BEbo. Vzorec navedene pritožbe je dostopen na tej povezavi: https://www.ip-rs.si/obrazci/obrazci-s-podro%C4%8Dja-dostopa-do-informacij-javnega-zna%C4%8Daja/ (Obrazec ZDIJZ MOLK). Ob tem IP pripominja, da je potrebno pritožbi priložiti tudi prvotno zahtevo, ki ste jo naslovili na organ, iz katere bo razvidno, kdaj in kam je bila zahteva vložena, ali slednja vsebuje vse obvezne sestavine ter kaj je bil predmet zahteve.

Če boste morda odgovarjali na ta dopis, vas prosimo, da se v odgovoru sklicujete na našo opravilno številko zadeve.

V upanju, da vam bodo naša pojasnila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP