Poslovna skrivnost

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste zahtevo za informacijo o mesečnem strošku vzdrževanja sistema, programske opreme, ki jo uporabljate za upravljanje in podporo poslovnih procesov ter postopkov dela. S podjetjem, ki vzdržuje in skrbi za poslovno programsko opremo, imate sklenjeno pogodbo z oznako "zaupno". Prosite za mnenje glede dopustnosti posredovanja takih informacij.

Uvodoma pojasnjujemo, da je IP pritožbeni organ v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami n dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ). Ta postopek se začne, ko prosilec pri organu, zavezanem za posredovanje informacij javnega značaja, vloži zahtevo na podlagi ZDIJZ. Šele v primeru, če organ o takšni zahtevi ne odloči v predpisanem roku (to pomeni, da prosilcu niti ne omogoči dostopa do zahtevane informacije javnega značaja niti ne izda zavrnilne odločbe), ali če takšno zahtevo zavrne z odločbo, lahko IP v okviru pritožbenega postopka odgovori na vprašanje, ali je zahtevani dokument prosto dostopna informacija javnega značaja (tj. že obstoječi dokument, do katerega je organ dolžan omogočiti dostop komurkoli).

Glede na navedeno in upoštevaje načelo zakonitosti se IP torej izven konkretnih pritožbenih postopkov, ne more opredeljevati, ali je zahtevani podatek informacija javnega značaja, ki ste jo dolžni posredovati.

Pojasnjujemo, da je informacija javnega značaja v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ opredeljena kot informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Glede informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, v kolikor niso podane kakšne izmed zakonskih izjem od prostega dostopa iz 5.a člena in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Iz vašega vprašanja izhaja, da ste javno podjetje, ki izvaja javno gospodarsko službo, zahtevani podatki pa izhajajo iz pogodbe, ki jo imate sklenjeno z zunanjim izvajalcem, in ki ima oznako "zaupno". IP pojasnjuje, da je varovanje poslovne skrivnosti (2. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) lahko ena izmed zakonskih izjem od prostega dostopa, pri čemer morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj poslovne skrivnosti, dokazno breme pa je na tistem, ki to izjemo zatrjuje. Ob tem pa IP še dodaja, da v kolikor zahtevani podatki pomenijo podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), gre za absolutno javne podatke. ZDIJZ sicer ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javni sredstev) je namreč potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

Postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede je namenjen pridobivanju informacij, ki so v kakršnikoli povezavi z javnopravnim delovanjem, oblastnim delovanjem organov zavezancev, zato je treba izpostaviti še bistveno funkcijo ZDIJZ, tj. nadzorno funkcijo, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev in nad izvajanjem javnih funkcij. Za učinkovito izvajanje te funkcije je zato bistvenega pomena, da se javnost seznani, na kakšen način organ upravlja z javnimi sredstvi. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje smotrne porabe javnih sredstev in učinkovito izvajanje javnih funkcij. Vsaka pravna oseba javnega prava (tudi javno podjetje) se mora zaradi vsega navedenega še dodatno zavedati, da je njegova svoboda omejena ravno zaradi zahteve po transparentnosti delovanja. IP pa na tem mestu opozarja tudi na izjemen pomen dejavnosti gospodarskih javnih služb za državljane (občane), izhajajoč med drugim tudi iz določbe drugega odstavka 2. člena ZGJS, po kateri je pri zagotavljanju javnih dobrin pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. Iz vsega navedenega izhaja, da informacije javnega značaja predstavljajo vse informacije, ki so kakorkoli povezane z izvajanem dejavnosti javne službe (tudi podporne dejavnosti, kot so na primer upravljanje lastnih kadrov, računovodstvo, nabava pisarniškega in drugega potrošnega materiala in ne nazadnje skrb za ugled organa). Ob vsem navedenem pa IP dodaja še, da se morajo tudi poslovni subjekti zasebnega prava zavedati, da so pri sklepanju pogodb z osebami javnega prava omejeni, saj glede javnega sektorja veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti.

Pripominjamo še, da je za seznanjanje javnosti o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja izven konkretnega pritožbenega postopka, na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDIJZ, pristojno Ministrstvo za javno upravo, zato lahko morebitna dodatna vprašanja v zvezi s postopkom po ZDIJZ naslovite na navedeno ministrstvo.

Lepo vas pozdravljamo.

mag. Saša Benčič
Svetovalka pooblaščenca I
(Advisor I)