Pojasnilo glede postopka po ZDIJZ

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da se že vrsto let soočate z neustrezno pomočjo s strani centra za socialno delo, saj vam že več let ne zagotavlja zadostne socialne pomoči. Menite, da gre za kršitev vaših pravic do dostopa do informacij javnega značaja.

Uvodoma pojasnjujemo, da je IP pritožbeni organ v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ). Ta postopek se začne, ko prosilec pri organu, zavezanem za posredovanje informacij javnega značaja, vloži pisno zahtevo na podlagi ZDIJZ, ki vsebuje vse sestavine, kot jih določa 17. člen ZDIJZ (tj. navedbo organa, kateremu se pošilja, osebno ime, firmo ali ime pravne osebe, navedbo o morebitnem zastopniku ali pooblaščencu ter naslov prosilca oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca, informacijo, s katero se želi prosilec seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Šele v primeru, če organ o takšni zahtevi ne odloči v predpisanem roku (to pomeni, da prosilcu niti ne omogoči dostopa do zahtevane informacije javnega značaja niti ne izda zavrnilne odločbe), ali če takšno zahtevo zavrne z odločbo, je IP pristojen, da odloči o pritožbi zaradi molka organa oz. pritožbi zoper zavrnilno odločbo organa.

Ker iz vašega dopisa ne izhaja, da bi na organ vložili zahtevo po ZDIJZ, temveč da organ po vašem mnenju ne vodi ustrezno postopkov glede socialne pomoči,  IP v nadaljevanju podaja splošna pojasnila glede postopka po ZDIJZ.

1.         Prosilec in vsebina zahteve

Prosilec v postopku po ZDIJZ je, skladno s 5. členom ZDIJZ, lahko katerakoli pravna ali fizična oseba. Zaradi načela prostega dostopa je odločitev o obveznosti posredovanja določene informacije prosilcu povsem neodvisna od tega, kakšen namen ali funkcijo ima prosilec in zaradi kakšnih okoliščin dokumente zahteva. Povedano drugače, vsakomur so na enak način dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen če predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug (učinek erga omnes), ki bi organu postavil isto zahtevo. ZDIJZ posledično ni namenjen temu, da bi prosilci zahtevali dokumente iz postopkov, v katerih so stranke, ali dokumente, ki se nanašajo na njih osebno, kajti če prosilec zahteva podatke o točno določeni osebi (npr. o sebi ali o določeni tretji osebi), prekritje osebnih podatkov ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, če je ta bil določen v sami zahtevi.

2.         Organi, zavezani za posredovanje informacij javnega značaja

Informacije javnega značaja so po postopku, ki ga določa ZDIJZ, dolžni posredovati samo zavezanci, ki so določeni v 1. in 1.a členu ZDIJZ, enostavno pa jih lahko poiščete v Registru zavezancev za informacije javnega značaja, ki je objavljen na spletni strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.  Da bi postopek z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja tekel čim hitreje, vam svetujemo, da zahtevo vložite na način oziroma na naslovu, ki ga za to predvidi zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v katalogu informacij javnega značaja. Center za socialno delo, kot javni zavod, je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.

3.         Informacija javnega značaja

Zelo pomembno je razumevanje pojma informacija javnega značaja, ki je v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ opredeljena kot informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene pravne podlage izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Povedano drugače, organi v postopku po ZDIJZ niso dolžni pripravljati odgovorov na vprašanja, obrazložitev, komentarjev, analiz ali podajati mnenj, so pa v primeru, če ti podatki izhajajo iz že obstoječega dokumenta (v fizični ali elektronski obliki), prosilcu praviloma  dolžni posredovati predmetni dokument.

4.         Rok za odločitev

Skladno s 23. členom ZDIJZ je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve. Na podlagi 24. člena ZDIJZ lahko organ v izjemnih okoliščinah ta rok podaljša za največ 30 delovnih dni.

5.         Pritožbeni postopek

Če organ, ki prejme popolno zahtevo z vsemi sestavinami, ki jih določa ZDIJZ, in je zavezan za posredovanje informacij javnega značaja, o zahtevi ne odloči v skladu z ZDIJZ, lahko prosilec na IP naslovi pritožbo zaradi molka organa, če pa organ zahtevo zavrne z odločbo in se prosilec z odločitvijo ne strinja, lahko vloži pritožbo zoper to odločbo. IP ni pristojen v primerih, kadar od organa zahtevate določeno ukrepanje v okviru postopkov, ki jih organ vodi (npr. da drugače ali hitreje odloči o vlogi za socialno pomoč) ali če dokumente zahtevate na kakšni drugi zakonski podlagi (npr. kot stranka postopka po materialnopravnih predpisih ipd.) Če ste torej podatke zahtevali v zvezi s postopki, ki jih CSD vodi glede vaše socialne pomoči, in sicer kot stranka teh postopkov, potem IP v takšnih primerih ni pritožbeni organ, če organ vaše zahteve ne obravnava oz se nanjo ne odzove (pravočasno).

Pripominjamo še, da je za seznanjanje javnosti o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja izven konkretnega pritožbenega postopka, na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDIJZ, pristojno Ministrstvo za javno upravo, zato lahko morebitna dodatna vprašanja v zvezi s postopkom po ZDIJZ naslovite na navedeno ministrstvo.

Prijazen pozdrav.

mag. Vanja Zrimšek, univ.dipl.prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca