Ali je cenitev nepremičnine IJZ?

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš elektronski dopis z dne 23. 1. 2025, s katerim ste IP zaprosili za mnenje oziroma odgovora na postavljeni vprašanji, ker vam je občina zavrnila dostop do cenitve občinskega stanovanja. Pojasnjujete, da je občina kot razlog zavrnitve med drugim navedla, da je bilo poročilo o oceni vrednosti izdelano 31. 3. 2023 in da je na poročilu oznaka tajnosti. Občina vam zato, v skladu z drugim odstavkom 25. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ni posredovala cenitve v elektronski obliki, ampak vam je odobrila vpogled. Elektronskemu sporočilu ste pripeli 56. člen Poslovnika občinskega sveta.

Uvodoma pojasnjujemo, da je IP v zadevah s področja dostopa do informacij javnega značaja, ki ga ureja ZDIJZ, pristojen le za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zahtevo prosilca zavrnil ali zavrgel oziroma kako drugače kršil pravico dostopa do informacij javnega značaja (npr. o zahtevi prosilca ni odločil v zakonskem roku). Ker torej lahko IP v zvezi s konkretnimi vprašanji izven pritožbenih postopkov le neformalno svetuje, vam v nadaljevanju podajamo kratko pojasnilo.

Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ZDIJZ vloži prosilec (ki je lahko vsaka fizična ali pravna oseba) pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo. V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati, mora organ pozvati prosilca, da jo v roku, ki ga določi organ, dopolni, in če prosilec zahteve ne dopolni v roku ali če zahteva tudi po dopolnitvi ne izpolnjuje pogojev iz 17. člena tega zakona in je zato organ ne more obravnavati, organ zahtevo zavrže (18. in 19. člen ZDIJZ). V skladu s prvim in drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ napravi organ uradni zaznamek, če zahtevi za dostop do informacij javnega značaja ugodi, če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, pa mora o tem izdati pisno odločbo. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da za posamezen zahtevan podatek niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja ali če zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po 5.a ali 6. členu ZDIJZ (26. člen ZDIJZ). Organ je dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ).

IP ob navedenem poudarja, da je v postopku po ZDIJZ bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Navedeno tako pomeni, da v postopku po ZDIJZ ni pomembno, ali je prosilec npr. občinski svetnik.

Ker se IP, skladno z načelom zakonitosti do zadeve, ki ni del konkretnega pritožbenega postopka na podlagi ZDIJZ, ne more in ne sme opredeliti. predlagamo, da se seznanite s posameznimi odločitvami IP, ki so dostopne na spletnih straneh IP, in ob tem priporočamo seznanitev z odločbama št. 090-46/2020 in št. 090-306/2023.[1]

Pri tem IP opozarja na določbo 32. člena ZDIJZ, ki določa, da je naloga Ministrstva za javno upravo med drugim seznanjanje javnosti o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja

Lepo vas pozdravljamo,

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

[1] http://www.ip-rs.si/