prosilec - ZZZS

POVZETEK:

Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil v delu, v katerem mu je ta zavrnil dostop do podatka o izobrazbi in specializaciji posameznih zaposlenih. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre za podatke, ki so bodisi podatki o porabi javnih sredstev bodisi podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zato je zakonska podlaga za razkritje prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-338/2025/7

Datum: 11. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 7. 2025, zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2025-DI/6 z dne 9. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožbi prosilca z dne 20. 7. 2025 se ugodi in se odločba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, št. 090-26/2025-DI/6 z dne 9. 7. 2025 v 2. točki izreka delno odpravi (v delu o izobrazbi zaposlenih na ZZZS – stopnja, smer, morebitna specializacija, ki so v maju 2025 odločali v postopkih vloženih vlog za povrnitev stroškov nakupa zdravila Tiche 50 μg v kapsulah) ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, posredovati naslednje dokumente:

1.1. Potrdilo št. 4/9999-99, in sicer 2 vrstici, ki sledita besedni zvezi »do naslova«, ostalo pa je dolžan prekriti,

1.2. Diplomo št. 1155, in sicer zadnji dve besedi v vrstici, ki se prične z besedo »na« in celotno vrstico, ki sledi besedni zvezi »strokovni naslov«, ostalo pa je dolžan prekriti,

1.3. Dokument št. 706, in sicer zadnji dve besedi v vrstici, ki se prične z besedo »na« in celotno vrstico, ki sledi besedni zvezi »strokovni naslov«, ostalo pa je dolžan prekriti,

1.4. Potrdilo št. L-2003/23, in sicer vrstico, ki sledi besedni zvezi »strokovni naslov«, ostalo pa je dolžan prekriti,

1.5. Diplomo št. 1926, in sicer vrstico z izobrazbo, ki sledi besedni zvezi »strokovni naslov«, ostalo pa je dolžan prekriti in

1.6. Potrdilo št. 65-1/2023-167, in sicer tretjo vrstico, ki se prične z besedno zvezo »strokovni naslov«, ostalo pa je dolžan prekriti.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je 18. 6. 2025 zahteval podatek oz. izpis podatka o številu izdanih odločb o povračilu stroškov nakupa zdravila kapsul Tiche 50 μg proizvajalca …, vsako leto, v zadnjih desetih letih, konkretno podatka kolikim vlogam je bilo ugodeno in kolikim ni bilo ugodeno, so bile torej zavrnjene ali zavržene. Zahteva tudi podatek ali je organ v upravnih postopkih odločanja o vlogi za povrnitev stroškov pridobil farmakološke raziskave zdravila Tiche 50 μg v kapsulah. Dodatno zahteva še izobrazbo (stopnjo, smer, morebitno specializacijo) zaposlenih, ki so v upravnih postopkih v maju 2025 odločali v postopkih vloženih vlog za povrnitev stroškov nakupa zdravila Tiche 50 μg v kapsulah. Dokumente je želel v elektronski obliki.

(2) Organ je dne 9. 7. 2025 izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in mu odobril dostop do podatkov o povračilu stroškov nakupa zdravila kapsul Tiche 50 μg proizvajalca IBSA Pharma v zadnjih desetih letih in sicer število izdanih odločb po letih, število odobrenih vlog in število zavrnjenih vlog. Organ je zavrnil podatek o tem, ali je pridobil farmakološke raziskave zdravila in o izobrazbi zaposlenih na organu, ki so v maju 2025 odločali v postopkih vloženih vlog za povrnitev stroškov nakupa zdravila. Organ je ugotovil, da s prvim dokumentom ne razpolaga, podatek o izobrazbi pa je varovan osebni podatek, saj sistemizacija delovnih mest kot pogoja za nastop delovnega mesta ne določa točno določene izobrazbe, oz. je dopuščenih več vrst smeri izobrazbe.

(3) Prosilec je zoper odločbo dne 20. 7. 2025 vložil pritožbo, in sicer zoper del, v katerem mu je bila zavrnjena zahteva za posredovanje podatkov o izobrazbi zaposlenih pri organu. Menil je, da je argumentacija, da gre za varovani osebni podatek zgrešena, saj prosilec ne zahteva seznama zaposlenih, temveč podatek o izobrazbi, stopnji in smeri, brez podatka o delovnem mestu in osebnih lastnosti posameznih javnih uslužbencev.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, na podlagi 245. člena ZUP.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec se pritožuje le zoper del 2. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ zavrnil podatke o izobrazbi (stopnja, smer, morebitna specializacija) zaposlenih, ki so v upravnih postopkih v maju 2025, odločali v postopkih vloženih vlog za povrnitev stroškov nakupa zdravila  Tiche 50 μg v kapsulah. Preostali del izpodbijane odločbe posledično ni bil predmet tega pritožbenega postopka.

(6) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da dokumenti obstajajo, čeprav jih organ v izpodbijani odločbi ni identificiral, jih je poslal IP v pritožbenem postopku. Vprašanje, ki pa ostaja tudi še v pritožbenem postopku odprto je, ali je prosilec upravičen do dostopa do teh dokumentov oziroma ali se organ utemeljeno sklicuje na varstvo osebnih podatkov. IP je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do dokumentov dopusten, oz. ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5.a člena ZDIJZ.

 (7) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(8) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(9) Glede na navedeno ni dvoma, da so podatki o izobrazbi posameznikov izpolnjujejo merila za osebni podatek. IP je v nadaljevanju preveril, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov oz. dokumentov (posredovanje prosilcem oz. javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

(10) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(11) V obravnavani zadevi ni sporno, da se zahtevani dokumenti nanašajo na javne uslužbence, zato je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).

(12) Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je tako v tem delu, v okviru 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki javnih uslužbencev, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev. Vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, se mora že na podlagi samega zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu (npr. glede plače, delovnega mesta ipd.) ne bodo varovani. Tako ZSPJS oziroma ZSTSPJS kot Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) za posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, določata poseben javnopravni režim, tako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, določanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, višini plače, sistemizaciji delovnih mest, pogojih za opravljanje dela, … V tem primeru torej test interesa javnosti ni potreben, ker ga je opravil že zakonodajalec.

(13) IP ugotavlja, da je izobrazbo zaposlenih na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ dopustno razkriti, saj gre za podatke, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta, torej gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pri tem ni pomembno, ali se za posamezno delovno mesto zgolj ena točno določena izobrazba ali delovno mesto omogoča zaposlitev posameznikov z več vrstami izobrazbe. Javnosti more biti na voljo podatek o tem, da posameznik, ki je sklenil pogodbo, izpolnjuje zahtevane kriterije, v konkretnem primeru vsaj eno od zahtevanih izobrazb za zaposlitev, tako vrste kot stopnje, če se za delovno mesto zahteva.

(14) IP je vpogledal v Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest pri organu, ki v 7. členu določa, da so na opisnem listu sistemiziranega delovnega mesta določeni tudi pogoji za zasedbo delovnega mesta, med drugim tudi raven zahtevane izobrazbe, smer zahtevane izobrazbe in zahtevana dodatna znanja, vezana na delovno mesto, na naloge, ki se na tem delovnem mestu izvajajo, ali na območje izvajanja nalog. Organ je pojasnil, da zahtevi ustrezajo štiri osebe in na katerih delovnih mestih so te osebe zaposlene. IP je vpogledal tudi v opisne liste delovnih mest za te tipe delovnih mest in v pojasnila organa in ugotovil, da se za to delovno mesto zahteva farmacevtska, zdravstvena ali druga ustrezna smer, glede ravni zahtevane izobrazbe pa je potrebna bodisi specializacija po visokošolski izobrazbi (prejšnja), visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrska izobrazba. To pomeni, da je sta vrsta in stopnja izobrazbe podatka, ki sta povezana z opravljanjem delovnega mesta javnega uslužbenca in posledično javna na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi s podatkom o morebitni specializaciji zaposlenih je IP pridobil pojasnila organa, in sicer se za zasedbo delovnega mesta ne zahteva, razen v primeru specializacije po visokošolski izobrazbi (prejšnja), dobivajo pa zaposleni zaradi specializacije dodatek pri plači. Glede na navedeno je podlaga za razkritje podatka o specializaciji prav tako 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev.

(15) Zahtevani podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev. Vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, se mora že na podlagi samega zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu (npr. glede plače, delovnega mesta, izpolnjevanjem kriterijev za zasedbo tega delovnega mesta ipd.) ne bodo varovani. Tako ZSPJS oziroma ZSTSPJS kot Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU) za posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, določata poseben javnopravni režim, tako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, določanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, višini plače, sistemizaciji delovnih mest, pogojih za opravljanje dela, … V tem primeru torej test interesa javnosti ni potreben, ker ga je opravil že zakonodajalec. IP hkrati tudi dodaja, da prosilec v obravnavani zadevi ni zahteval imen in priimkov javnih uslužbencev, temveč zgolj podatek o vrsti in stopnji izobrazbe ter morebitni specializaciji, posledično ne gre za varovane podatke tudi iz vidika, ker se ti podatki ne nanašajo na določenega ali določljivega posameznika. Vendar se IP do tega vprašanja ni podrobneje opredeljeval, saj tudi če bi se nanašali na določenega ali določljivega posameznika, bi prav tako predstavljali podatke, ki so javno dostopni, saj izkazujejo podatke v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca oz. podatke o porabi javnih sredstev, oboje pa je javno tako v primeru, če se nanaša na posameznega zaposlenega, kot v primeru, ko prosilec podatka o imenu in priimku zaposlenega sploh ne zahteva, kot je to v obravnavani zadevi.

(16) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil posameznikov, na katerih se nanašajo informacije iz prve točke izreka te odločbe. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavani zadevi. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes.

(17) Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP pritožbi prosilca ugodil, saj so informacije, ki jih je zahteval v celoti prosto dostopne, izpodbijano odločbo delno odpravil (v delu, ki ga je prosilec izpodbijal), in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, ter sam odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prekriti tiste informacije, ki niso bile predmet presoje v tem postopku.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                       

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                                

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke