prosilec - ZRMK d.o.o.

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval dokumente v zvezi s konkretnim uslužbencem Gradbenega inštituta ZRMK d.o.o., ki je zahtevo zavrnil z utemeljitvijo, da zahtevane informacije ne sodijo v okvir 4.a člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz trenutno veljavnega oz. čistopisa Akta o ustanovitvi zavezanca, dostopnega v Poslovnem registru na spletni strani AJPES izhaja, da je zavezanec ustanovljen s strani družbe DRI upravljanje investicij, Družbe za razvoj infrastrukture, d.o.o. (100% delež) , pri čemer je slednja v 100% lasti Republike Slovenije. Dejavnost zavezanca je opredeljena v 3. čl. Akta o ustanovitvi, v okvir katerega pa ni določeno oz. opredeljeno izvajanje javne službe ali javnega pooblastila. Prav tako je Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o.  v eRZIJZ vpisan kot zavezanec po drugi alineji prvega odstavka 3.b čl. ZDIJZ, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Tudi iz navedenega registra zavezancev po ZDIJZ ne izhaja, da bi zavezanec opravljal kakršno koli javno službo ali da bi bil nosilec javnega pooblastila. Ker pa je register zavezancev (eRZIJZ) zgolj informativne narave, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do vprašanja izvajanja javne služne in javnega pooblastila s strani zavezanca v razmerju do Državno tehnične pisarne, kar je posebej izpostavil prosilec v pritožbi. IP je z vpogledom v predložene dokumente ugotovil, da držijo navedbe zavezanca, da je z naročnikom Ministrstvom za okolje in prostor, najprej sam, kasneje pa s skupaj s partnerji, sklenil pogodbo za izvajanje nalog Državne tehnične pisarne – strokovno tehničnega svetovanja in pomoči oškodovancem pri popotresni obnovi Posočja po potresu 12. 7. 2004, za leta 2016, 2017 in 2018, ter za leti 2020 in 2021. Predmet pogodbe je identičen naslovu zgoraj navedenih dveh pogodb, torej strokovno tehnično svetovanja in pomoč oškodovancem, zato IP ni našel pravne podlage, ki bi zavezancu v tej zvezi podelila javno pooblastilo ali mu naložila izvajanje javne službe. Glede na navedeno to pomeni, da zavezanec sodi med osebe pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu s 1.a členom ZDIJZ in da je bil dolžan o zahtevi prosilca odločiti z odgovorom v obliki dopisa, v skladu z drugim odstavkom 26.a člena ZDIJZ. Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije. IP je ugotovil, da zahtevanih informacij (personalna mapa uslužbenca za leto 2006, pooblastilo za opravljanje dela, mesečna poročila uslužbenca za Državno tehnično pisarno, …), tako že po samem nazivu dokumentov, kakor tudi po vsebini, ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Gre za dokumente, ki so v zvezi z uslužbencem zavezanca, kamor pa se določbe 4.a člena ZDIJZ ne raztezajo. Poleg tega pa ni nobenega dvoma, da zaposleni pri zavezancu niso javni uslužbenci, saj v skladu s tretjim odstavkom 1. čl. ZJU zavezanec ne sodi v javni sektor, posledično pa tudi njegovi zaposleni niso javni uslužbenci, zato ne obstaja pravna podlaga za prost dostop do njihovih osebnih podatkov. IP je pritožbo zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 09021-4/2022/7

Datum: 22. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 7. 4. 2022, (dalje prosilec), zoper zavrnilni odgovor z dne 4. 3. 2022, brez št., Gradbenega inštituta ZRMK d.o.o., Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 10. 2. 2022 pri zavezancu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da mu zavezanec v elektronski obliki posreduje:

• kopijo personalne mape uslužbenca, za leto 2006 oziroma dokument, iz katerega izhaja zaposlitev navedene osebe na dan 1.11.2006 do 1.1.2007,
• za zgoraj navedeno osebo kopije vseh pooblastil za opravljanje nalog, ki jih opravlja skladno z nalogami, ki jih opravlja za DTP,
• kopije vseh mesečnih poročil, ki jih je navedeni gospod pripravil za Državno tehnično pisarno,
• kopijo pooblastila, po katerem Gradbeni inštitut ZRMK nastopa kot nosilec javnih pooblastil in kot pogodbeni obdelovalec osebnih podatkov,
• kopijo potrdila o opravljenem upravnem izpitu za vodenje upravnih postopkov in pooblastilo Ministrstva ali drugega pristojnega organa za vodenje upravnih postopkov v postopkih popotresne obnove in priprave rednih mesečnih poročil Državne tehnične pisarne za popotresno obnovo za gospoda,
• kopije vseh evidenčnih listov objektov obnovljenih po potresu 2004, ki so bili izdani leta 2018, 2019, 2020, 2021 ,
• kopijo vseh potnih nalogov ali plačil za potne naloge za gospoda za leto 2015 do 1.2.2022 za opravljanje nalog za Državno tehnično pisarno za popotresno obnovo,
• vse potne naloge, ki jih ima v bazi za izplačila in poročila DTP in za morebiten nadzor davčne inšpekcije ali delovne inšpekcije.

Zavezanec je v dopisu z dne 4. 3. 2022 navedel, da se na podlagi 1. a člena ZDIJZ šteje za gospodarsko družbo pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in je kot takšna zavezanec za dostop do informacij javnega značaja iz 4. a člena omenjenega zakona, ki so nastale kadarkoli v času, ko je bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zavezanec je nadalje povzel 4. a člen ZDIJZ ter ugotovil, da zahtevane informacije niso informacija javnega značaja, ki bi jih bil prosilec upravičen prejeti od Gradbenega inštituta ZRMK d. o. o., ker se ne nanašajo niti na informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti na informacije, ki se nanašajo na izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih  poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Zahtevane informacije se tudi ne nanašajo na vrsto zastopnika oziroma članstvo v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora in njihove prejemke. Glede na navedeno zavezanec zahtevi ni mogel ugoditi.

Prosilec je pri zavezancu in v vednost tudi pri IP vložil pritožbo z dne 7. 4. 2022, v kateri je povzel svojo zahtevo ter pred samim ugovorom zoper odgovor zavezanca navedel nekaj dejstev glede Državne tehnične pisarne ter svojo argumentacijo nadaljeval, kot sledi:

1. Državna tehnična pisarna je organ v sestavi Ministrstva za okolje in prostor. Dejstvo je, da je zakon ustanovil navedeni organ. To je Ministrstvo večkrat potrdilo in to navaja tudi v sodnem postopku.
2. Osebe, ki jih navaja, se podpisujejo v imenu in za račun državnega organa. Zakonodaja je ekstremno jasna kakšni so pogoji, da se nekdo lahko podpisuje kot pooblaščena oseba, izrecno jasno je zapisano, kdo je javni zaposlenec, uslužbenec in kakšna so pravila vodenja postopkov, še posebej upravnih.
3. Ministrstvo izrecno trdi, da nima nobenih podatkov, ki jih je do sedaj zahteval in ki jih zahteva posledično sedaj od zavezanca.
4. ZDIJZ določa v1. členu: »Ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (v nadaljnjem besedilu: organi).« Osebe so pripravile dokumente in se podpisale kot javni uslužbenec in pooblaščene osebe državnega organa in hkrati kot izvajalec javne službe in nosilec javnega pooblastila.
5. Javno naročilo, s katerim je bilo dodeljeno naročilo organu, niti v enem členu ne določa, kakor tudi niti en zakon kakršnihkoli izjem od Zakona o državni upravi, Zakona o javnih uslužbencih, Zakona o splošnem upravnem postopku in ostalih zakonov.

Prosilec je zaključil, da nastopa država nasproti njemu kot oblastni organ in da pričakuje odločbo, v kateri bo jasno razvidno, da navedene osebe niso javni uslužbenci, da nimajo javnih pooblastil in da torej ZRMK d.o.o. ni zavezan dati informacije. Opozarja, da mora IP v tem primeru razrešiti, kakšna je pravna narava dejstva, da se je nekdo torej podpisal v imenu države, nastopal v imenu države, državljani so zaradi njega sedaj v sodnih postopkih zavezani, kot da je deloval v imenu države in minister trdi, da so delovali kot uslužbenci države. Prosilec je navedel, da je    , po zakonu je njemu in njegovim pravnim predhodnikom pripadala določena pravica, za uveljavitev te pravice je moral nastopati zoper državo, kjer so nasproti njemu nastale osebe in delujejo osebe, ki nastopajo v imenu, za račun in v svojstvu države, ki so mu omejile pravice v imenu države, hkrati pa mu država sedaj trdi, da te osebe niso zavezane delovati niti v skladu z enim zakonom države, hkrati pa ga vsa njihova dejanja zavezujejo. Vse, kar so navedene osebe storile, država trdi, da so storile v imenu Republike Slovenije, kar so kršile so kršile v svojem imenu, ko želi priti do dokumentov, je vse kar je njemu v neposredno škodo zakonito in narejeno v obliki oblastnih upravičenj, ko pa na podlagi te iste logike zahteva dokumente, pa nihče ni oblasten organ in javni zaposleni. Če kdorkoli meni, da navedene osebe niso javni uslužbenci in da se lažno predstavljajo kot javni uslužbenci, je zelo jasno, kakšne posledice predstavlja lažno predstavljanje. Če kdorkoli meni, da so osebe javni uslužbenci, so jasni postopki imenovanja, razpisni pogoji, pogoji za pooblaščene osebe. Če to ni bilo izpolnjeno, odgovarjajo tako tisti, ki so kršili zakon, kot osebe, ki so bile tako postavljene na določene položaje. Če navedena pisarna uporablja državna sredstva in kot je jasno, je bilo teh čez 100 milijonov samo do leta 2009, potem morajo obstajati nekje javna poročila. V kolikor uslužbenci ZRMK, d.o.o_.,  ki se podpisujejo kot predstavniki Državne tehnične pisarne, niso zavezani posredovati navedenih informacij preko ZRMK d.o.o., prosilec prosi, da ga IP usmeri na pristojni organ, kjer bo dobil vse zahtevane podatke. V nasprotnem primeru pa naj pritožbi ugodi in naloži zavezancu posredovanje podatkov.

Na podlagi urgence prosilca z dne 7. 6. 2022 je IP prevzel zadevo v reševanje.

IP je z dopisom z dne 8. 6. 2022, št. 09021-4/2022/5 pozval zavezanca, da se opredeli do pritožbenih navedb in pošlje dokumente, ki so predmet zahteve in se do njih opredeli. IP je prosil zavezanca, da se posebej izjasni, ali je nosilec javnega pooblastila, status zaposlenih (tudi v razmerju do opravljanja nalog za Državno tehnično pisarno za popotresno obnovo) ter glede njegove vloge v postopkih popotresne obnove in priprave rednih mesečnih poročil Državne tehnične pisarne za popotresno obnovo.

Zavezanec je odgovoril dne 13. 6. 2022 in posredoval pogodbi in k njej sklenjene anekse, na podlagi katerih je Gradbeni inštitut ZRMK, d. o. o. sam (v letih 2016-2018) in kasneje v skupnem nastopu s partnerjema (v letu 2020 in nadalje) izvajal naloge DTP – strokovno tehničnega svetovanja in pomoči oškodovancem pri popotresni obnovi Posočja po potresu v letu 2004. V obdobju pred letom 2016 je bil izvajalec del Državno tehnične pisarne ZRMK holding d.d., univerzalni pravni naslednik, katerega je družba Kompas Kapital d.o.o., zato Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. ne razpolaga s pogodbeno dokumentacijo za obdobje pred letom 2016. Zavezanec je pojasnil, da ni nosilec javnih pooblastil, tovrstna pravna podlaga ne obstaja. Dela popotresne obnove izvaja v skupnem nastopu po pogodbi z Republiko Slovenijo, Ministrstvom za okolje in prostor (MOP), in sicer izvaja dela in naloge, ki so bile razpisane v javnem razpisu 430-153/2019 »Izvajanje nalog državne tehnične pisarne - strokovno tehničnega svetovanja in pomoči oškodovancem pri popotresni obnovi Posočja po potresu 12.7.2004 za leti 2020 in 2021«. Glede na to, da je zavezanec seznanjen tudi z dejstvi v zvezi s popotresno obnovo v letih, ko Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. pri njej ni sodeloval kot pogodbeni partner MOP, je dodal še naslednje: DTP Bovec – Kobarid, kot navaja pritožnik, je bila ustanovljena skladno z zakonom ZPOOSRP leta 1998 in se je kot taka zaključila z dokončanjem obnove po potresu 1998, to je leta 2009, ko je bilo izdano tudi končno poročilo, iz katerega prosilec črpa gradivo in ki je bilo potrjeno v državnem Zboru leta 2009. V tem času je DTP vodil g., ki je leta 1998 bil na to mesto imenovan s strani Vlade RS. Res pa je, da je MOP pri obnovi po potresu 2004 obdržal enako organizacijsko strukturo pri odpravljanju posledic potresa, torej tako, kot je bila po potresu 1998, s tem, da je strokovno in tehnično pomoč v zvezi s popotresno obnovo oddajal preko javnega naročila zunanjim strokovnim organizacijam. Ne gre torej za nadaljevanje DTP, ki je bila ustanovljena s citiranim zakonom, razlikujeta se tako način dela kot tudi vsebina dela DTP (opis del DTP je drugačen). Res pa je, da je bilo ohranjeno isto ime. Na podlagi javnega naročila torej Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. izvaja (v skupnem nastopu) strokovno tehnično pomoč oškodovancem, da pridejo do ustrezne tehnične dokumentacije za obnovo objektov ter jim pomaga pri pripravi vloge za pridobitev državne pomoči. Odločanje o vlogi, to je o sami dodelitvi sredstev in o višini dodeljenih sredstev, pa je pridržano MOP, kot oblastnemu organu. Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. oziroma družbe v skupnem nastopu, nima(jo) nobenih pooblastil za odločanje v postopkih, kar je razvidno iz projektnih nalog, ki so kot sestavni del razpisne dokumentacije posameznega javnega naročila tudi sestavni del sklenjenih pogodb. Uslužbenec, ki ga prosilec omenja, na podlagi pogodbe, sklenjene v postopku javnega naročanja, izvaja delo »projektanta«. Za opravljanje tega dela izpolnjuje vse razpisne pogoje. Zavezanec je še dodal, da razpisna dokumentacija ne vsebuje zahteve, da bi moral nominirani kader imeti opravljen preizkus iz splošnega upravnega postopka, saj tudi dejansko ne izvaja postopkov po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek ali katerikoli upravni postopek, oziroma ne odloča kot oblastni organ v upravnih postopkih. Vse osebe, ki jih prosilec navaja, izvajajo izključno dela in naloge, ki so predmet predmetnega javnega naročila in izpolnjujejo zahtevane pogoje za mesta, katerih naloge po pogodbi opravljajo. Osebe, ki te naloge opravljajo za zavezanca, so v družbi Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. v delovnem razmerju za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in nimajo dopolnilnih zaposlitev. Ne glede na vse navedeno pa zavezanec vztraja, da dokumentacije, ki jo je v okviru pogodbenih del pripravil za naročnika MOP, v skladu z zakonom prosilec od Gradbenega inštituta ZRMK, d.o.o. ni upravičen zahtevati, lahko pa jo pridobi z zahtevo, naslovljeno na naročnika navedenih del, to je MOP. Ne glede na to pa je zavezanec, za namen pravilne odločitve o pritožbi, posredoval IP pogodbe in poročila, ki so bila posredovana MOP v zvezi z opravljenimi deli po pogodbah.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz trenutno veljavnega oz. čistopisa Akta o ustanovitvi zavezanca z dne 14. 2. 2019, dostopnega v Poslovnem registru na spletni strani AJPES, je zavezanec ustanovljen s strani družbe DRI upravljanje investicij, Družbe za razvoj infrastrukture, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana (100% delež)[1], pri čemer je slednja v 100% lasti Republike Slovenije. Dejavnost zavezanca je opredeljena v 3. čl. Akta o ustanovitvi, v okvir katerega pa ni določeno oz. opredeljeno izvajanje javne službe ali javnega pooblastila. Z vpogledom v register zavezancev za informacije javnega značaja (eRZIJZ), prav tako na spletni strani AJPES, IP ugotavlja, da je Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. vpisan kot zavezanec po drugi alineji prvega odstavka 3.b čl. ZDIJZ, kot gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava. Tudi iz navedenega registra zavezancev po ZDIJZ ne izhaja, da bi zavezanec opravljal kakršno koli javno službo ali da bi bil nosilec javnega pooblastila. Ker pa je register zavezancev (eRZIJZ) zgolj informativne narave, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do vprašanja izvajanja javne služne in javnega pooblastila s strani zavezanca v razmerju do Državno tehnične pisarne, kar je posebej izpostavil prosilec v pritožbi. IP z vpogledom v predložene dokumente ugotavlja, da držijo navedbe zavezanca, da je z naročnikom Ministrstvom za okolje in prostor, najprej sam, kasneje pa s skupaj s partnerji, na podlagi javnega naročila št. 430-9/2016, sklenil pogodbo za izvajanje nalog Državne tehnične pisarne – strokovno tehničnega svetovanja in pomoči oškodovancem pri popotresni obnovi Posočja po potresu 12. 7. 2004, za leta 2016, 2017 in 2018, z dne 1. 4. 2016 ter za leti 2020 in 2021 z dne 12. 2. 2020. Predmet pogodbe je identičen naslovu zgoraj navedenih dveh pogodb, torej strokovno tehnično svetovanja in pomoč oškodovancem, zato IP ni našel pravne podlage, ki bi zavezancu v tej zvezi podelila javno pooblastilo ali mu naložila izvajanje javne službe. Glede na navedeno to pomeni, da zavezanec sodi med osebe pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu s 1.a členom ZDIJZ in da je bil dolžan o zahtevi prosilca odločiti z odgovorom v obliki dopisa, v skladu z drugim odstavkom 26.a člena ZDIJZ.

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Oziroma, ali gre za informacije o vrsti zastopnika oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ.

IP ugotavlja, da zahtevanih informacij (personalna mapa uslužbenca za leto 2006, pooblastilo za opravljanje dela, mesečna poročila uslužbenca za Državno tehnično pisarno, …), tako že po samem nazivu dokumentov, kakor tudi po vsebini, ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, saj ne gre za sklenjen pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti ne gre za izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Prav tako ne gre informacije, ki bi se nanašale na vrsto zastopnika oziroma članstvo v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora in njihove prejemke. Gre za dokumente, ki so v zvezi z uslužbencem zavezanca, kamor pa se določbe 4.a člena ZDIJZ ne raztezajo. Poleg tega pa ni nobenega dvoma, da zaposleni pri zavezancu niso javni uslužbenci[2], saj v skladu s tretjim odstavkom 1. čl. ZJU zavezanec ne sodi v javni sektor, posledično pa tudi njegovi zaposleni niso javni uslužbenci, zato ne obstaja pravna podlaga za prost dostop do njihovih osebnih podatkov. Zavezanec, kot upravljavec osebnih podatkov, mora za prost odstop do zahtevanih informacij imeti neposredno podlago v zakonu. Če tega nima, nezakonito obdeluje osebne podatke. Zakonska podlaga, na katero se sklicuje prosilec, govori o informacijah, ki so povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, kar pa v konkretnem primeru ni podano, saj kot rečeno, uslužbenec zavezanca, ne glede na vse navedeno, ni javni uslužbenec. To pomeni, da tretji odstavek 6. člena ZDIJZ ne more predstavljati ustrezne zakonske podlage za obdelavo osebnih podatkov. Pri obdelavi osebnih podatkov je namreč široka razlaga zakonskih določb nedopustna, saj mora biti posameznik vnaprej seznanjen, kdo vse bo njegove osebne podatke obdeloval, katere osebne podatke in za kakšen namen. Glede na navedeno uslužbenci zavezanca (izjema so organi upravljanja in nadzora ter zastopniki poslovnega subjekta v zvezi z drugo alinejo prvega odst. 4.a čl. ZDIJZ) v obravnavanem primeru utemeljeno pričakujejo varstvo osebnih podatkov, saj neposredna zakonska podlaga za razkritje zahtevanih informacij ne obstaja. Gre za tako imenovano »pričakovano zasebnost«, ki izhaja iz načela zakonitosti in poštenosti. Ustava RS v drugem odstavku 38. člena določa, da zbiranje, obdelovanje (npr. prost dostop), namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Gre za tako imenovani »obdelovalni model«, ki pomeni, da je na področju obdelave osebnih podatkov prepovedano vse, razen tistega kar je z zakonom izrecno dovoljeno. V skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ, je torej izrecno dovoljeno, da se preseže (med drugim) izjemo varstva osebnih podatkov, če gre za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Ker v konkretnem primeru ni izpolnjen ključni pogoj za uporabo navedene določbe, to je, da uslužbenci zavezanca nimajo statusa javnih uslužbencev, omenjena določba ne more predstavljati zakonite podlage za obdelavo osebnih podatkov. Takšna je tudi sodna praksa v smiselno podobni zadevi[3].

Glede pritožbenih navedb, da mora IP, v primeru, da se izreče, da uslužbenci zavezanca niso javni uslužbenci, razrešiti »kakšna je pravna narava dejstva, da se je nekdo podpisal v imenu države«, pa IP poudarja, da tovrstna dilema presega okvir pristojnosti IP, katerega naloga je zgolj ugotoviti, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, nikakor pa se ne more in ne sme spuščati v ugotavljanje same »zakonitosti« dokumentov, ki so predmet presoje. To je v pristojnosti drugih nadzornih organov.

Nadalje tudi okoliščina, da naj bi zavezanec na podlagi sklenjene pogodbe porabljal javna sredstva, kar zatrjuje prosilec, prav tako ne pomeni, da je zaradi tega zavezanec podvržen transparentnosti v delu informacij, ki so predmet zahteve. Morebitni »javni prihodki« ne predstavljajo samostojnega razloga, zaradi katerega bi bil zavezanec zavezan k transparentnosti, temveč je bilo treba v konkretnem primeru ugotavljati, ali je ta informacija povezana s 4. a členom ZDIJZ, v okviru katerega je organ zavezanec po ZDIJZ in za kar je IP ugotovil, da ta povezava ne obstaja, te povezave pa ni izkazal niti prosilec. Namen zakonodajalca je namreč bil, da se z vključitvijo poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v določbe ZDIJZ izvaja dodaten nadzor nad »porabo« sredstev (zato tudi določba v 4.a čl. govori o »izdatkih«), ne pa nad njihovimi prihodki. IP ob tem pripominja, da se nadzor nad porabo javnih sredstev lahko izvede neposredno pri MOP, kot naročniku pogodbe, ki je glede porabe javnih sredstev nedvomno zavezan k transparentnemu delovanju.

Ker zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, IP dalje ni ugotavljal, ali zavezanec z njimi razpolaga, niti ni presojal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, npr. izjema poslovne skrivnosti, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Iz Akta o ustanovitvi zavezanca z dne 21. 12. 2016, dostopnega v Poslovnem registru na spletni strani AJPES, je izhajalo, da je zavezanec ustanovljen s strani družbe DRI upravljanje investicij, Družbe za razvoj infrastrukture, d.o.o., Kotnikova ulica 40, Ljubljana (100% delež). z namenom, da opravlja svoje storitve kot izvajalec za državo, njene organe in pravne osebe javnega prava. Pri tem lahko družba opravlja tudi pridobitno dejavnost in nastopa na trgu s ciljem ustvarjanja dobička, vendar pri tem ne sme opravljati pretežnega oz. bistvenega dela svoje dejavnosti. Kasneje je bil »namen« družbe iz akta o ustanovitvi izključen, vendar prav tako ni določal izvajanja javne službe ali opravljanja nalog javnega pooblastila (opomba IP).

[2] Definicija javnega uslužbenca: 1. čl. ZJU

1. Javni uslužbenec je posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju.
2. 2. Javni sektor po tem zakonu sestavljajo:

- državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti;

- javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi;

- druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.

3. Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja po tem zakonu.

[3] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. IIU 392/2014-16 z dne 20. 1. 2016 v povezavi z odločbo IP št. 090-85/2013/20 z dne 19. 9. 2014