prosilec - ZPIZ

POVZETEK:

Prosilec je od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zahteval podatek o tem, ali so bile poimensko navedenemu posamezniku priznane pravice iz naslova nadomestila do brezposelnosti. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. IP je tej odločitvi sledil, ker je ugotovil, da za razkritje zahtevanih osebnih podatkov ni pravne podlage.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-137/2024/2

Datum: 22. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 4. 2024, zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-4/2024 (02840) z dne 29. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 17. 4. 2024 zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, št. 090-4/2024 (02840) z dne 29. 3. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 27. 3. 2024 organu posredoval zahtevo, v kateri je navedel, da želi prejeti fotokopijo dokumentacije, iz katere naj bo razvidno, ali je bilo ……………ob njegovi  sporazumni prekinitvi rednega delovnega razmerja ………………..obljubljeno in urejeno nadomestilo za čas brezposelnosti – vse do upokojitve – zanima ga, ali je imenovani od prekinitve delovnega razmerja prejemal kakršnokoli nadomestilo ZPIZa?

Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-4/2024 (02840) z dne 29. 3. 2024, zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil. Ugotovil je, da potencialno izdana odločba o pravici do posameznega nadomestila po ZPIZ-2 zavarovancu z imenom in priimkom, ki ga je v zahtevi navedel prosilec, predstavlja osebne podatke, ki so varovani skladno s Splošno uredbo o varstvu podatkov in Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).

Zoper odločbo organa št. 090-4/2024 (02840) z dne 29. 3. 2024 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 17. 4. 2024 pri organu vložil pritožbo. V njej navaja, zakaj zahteva navedene podatke za imenovanega in navaja, da organ v izpodbijani odločbi ni sledil javnemu interesu davkoplačevalcev, s tem, ko se je skliceval na zakonske izjeme in je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil.

Organ je pritožbo prosilca dne 19. 4. 2024, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebni, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na varstvo osebnih podatkov, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Navedba imena in priimka posameznika za katerega prosilec zahteva podatek o tem, ali so mu bile priznane pravice iz naslova brezposelnosti nedvoumno pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev.

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru za razkritje podatka o tem, ali so bile določenemu posamezniku s strani organa priznane pravice, ni pravne podlage. Ne glede na to, da prosilec navaja, da gre za (nekdanjega) inšpektorja, ki je bil javni uslužbenec, pa IP zaključuje, da ne gre za podatek, ki bi bil v neposredni povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, zato določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ kot podlaga za razkritje zahtevanih osebnih podatkov ne pride v poštev.

Po pregledu veljavne zakonodaje IP namreč zaključuje, da je pravica do nadomestila za primer brezposelnosti, ki jo ureja Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, s spremembami in dopolnitvami, dalje ZUTD), vezana na obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti, torej na plačilo prispevkov s strani zavarovanca, minimalno obdobje zavarovanja za pridobitev te pravice, obvezno plačilo prispevkov ter višina nadomestila, ki se izračuna glede na višino prispevkov, pa je urejeno enotno za posamezne skupine zavarovancev, ne glede na to, ali gre za javne uslužbence ali za zaposlene v zasebnem sektorju (tako 59. in 60. člen ZUTD). Ker ta pravica torej ni priznana samo javnim uslužbencem in ker je vezana na obvezno zavarovanje zavarovancev (in njihovo plačilo prispevkov), ne gre za podatke, ki bi bili neposredno vezani na delovno razmerje v javnem sektorju.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da za razkritje zahtevanih osebnih podatkov ne obstaja nobena od podlag, na podlagi katerih bi bilo razkritje zakonito, zato je glede zahtevane dokumentacije podana izjema varstva osebnih podatkov.

Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer nujno treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ[1], ki ureja t. i. institut delnega dostopa, vendar pa v konkretnem primeru ta ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih osebnih podatkov, saj glede na zahtevo prosilca, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov. Dejstvo je namreč, da je prosilec že v zahtevi navedel podatke poimensko določenega posameznika, na katerega se zahteva nanaša, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi moglo prekriti njegove prepoznavnosti. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz zahtevanega dokumenta brez ogrozitve njihove zaupnosti, zato je treba dostop do takšnega dokumenta zavrniti v celoti, ne glede na to, da dokument vsebuje tudi morebitne nevarovane osebne podatke.

Glede pritožbenih navedb prosilca, zakaj zahtevane informacije zahteva, pa IP še pojasnjuje, da se v tem pritožbenem postopku ni pristojen spuščati v ugotavljanje, ali je organ v postopkih, za katere je pristojen v skladu z materialnimi predpisi, pravilno uporabil veljavno materialno pravo in ali je posamezniku, za katerega prosilec zahteva podatke, priznal kakšne pravice ter pod kakšnimi pogoji, torej, ali je bilo to upravičeno.

V postopku po ZDIJZ se upravičenosti dostopa namreč nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Ob tem IP ponovno pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. Glede predloga prosilca, naj IP ukrepa v skladu s 145. členom ZKP, pa IP zgolj še dodaja, da v okviru presoje relevantnih okoliščin kot pritožbeni organ v tem pritožbenem postopku ni zaznal okoliščin, ki bi kazale na sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta.