prosilec - Zdravstveni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-437/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Organ je zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije tj. popisov zadev o nadzorih skladnosti proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo, in do ocene tveganj ali drugega dokumenta, na osnovi katerega se nadzor ni izvajal, zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je odločitev organa prve stopnje, da zahtevo prosilca zavrne, pravilna. Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-437/2025/2
Datum: 16. 10. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 9. 2025, zoper odločbo Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0902-9/2025-2 z dne 29. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca z dne 5. 9. 2025 zoper odločbo Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, št. 0902-9/2025-2 z dne 29. 8. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
(1) Prosilec je na Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana dne 24. 6. 2025 naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, naslovljeno na Tržni inšpektorat Republike Slovenije in na organ. Z navedeno zahtevo je prosilec zahteval, da se mu na njegov elektronski naslov posreduje izpis popisov zadev iz tovrstnega nadzora skladnosti proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo. Prosilec zahteva tudi, da se mu v primeru neizvedbe tovrstnih nadzorov, kot informacijo javnega značaja, posreduje ocene tveganj ali drug dokument, na osnovi katerega se nadzor ni izvajal. Omenjeno zahtevo prosilca je Ministrstvo za zdravje dne 4. 8. 2025, po elektronski pošti, v pristojno reševanje odstopilo organu.
(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 0902-9/2025-2 z dne 29. 8. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero jo je zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel posamezne določbe Uredbe o pitni vodi (Uradni list RS, št. 61/23; v nadaljevanju Uredba) in pojasnil določbo Uredbe, ki pravi, da se do sprejetja harmonizirane zakonodaje na ravni EU (v nadaljevanju EU), ki bo natančneje določila minimalne higienske zahteve in materiale in proizvode, ki prihajajo v stik s pitno vodo iz 9. člena Uredbe, za ocenjevanje primernosti materialov in proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo, uporabljajo zgolj Priporočila za ocenjevanje primernosti materialov in proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo. Slednja izda Nacionalni inštitut za javno zdravje in jih objavi na svoji spletni strani naslednji dan po objavi Uredbe. Organ prav tako zatrjuje, da je pristojen za izvajanje nadzora nad določbo 9. člena Uredbe, ki zajema skladnost proizvodov, ki so uporabljeni v sistemih za oskrbo s pitno vodo ter vgrajeni v interno vodovodno napeljavo posameznega objekta. Harmonizirana zakonodaja, ki bo podrobneje urejala postopek preverjanja izpolnjevanja zahtev za materiale, ki prihajajo v stik s pitno vodo, na ravni EU še ni v celoti uveljavljena, kar pomeni, da se pravne podlage, ki bodo omogočale nadzor na navedenem področju, še vzpostavljajo. Rok za začetek izvajanja harmonizirane zakonodaje je postavljen z 31. 12. 2026, s prehodnim obdobjem do leta 2032, kar pomeni, da trenutno ni zavezujočih pravnih podlag, ki bi natančno opredeljevale postopek za preverjanje zahtev navedenih materialov, niti še ni vzpostavljenega seznama snovi, ki se lahko uporabljajo za materiale in proizvode, ki prihajajo v stik s pitno vodo. Pravna narava priporočil iz 39. člena Uredbe prav tako ni zavezujoča, niti posledično ne omogoča izrekanja ukrepov v okviru inšpekcijskega postopka v primeru zaznanih kršitev priporočil. S sprejetjem izvedbenih sklepov in delegiranih uredb EU, ki se bodo začeli uporabljati s koncem leta 2026, bodo postavljeni standardi EU za proizvode in materiale, ki prihajajo v stik s pitno vodo, na podlagi katerih bodo ti izdelki prejeli izjavo EU o skladnosti in posebno oznako EU. Izdelki se bodo tako lahko prodajali po vsej EU brez omejitev, povezanih z morebitnimi pomisleki glede javnega zdravja in okolja.
(3) Organ navaja tudi, da v okviru rednih inšpekcijskih pregledov še ne izvaja nadzora nad materialni in proizvodi, ki prihajajo v stik s pitno vodo, saj trenutno ni ustreznih pravnih podlag, ki bi omogočale celovito ureditev področja, v okviru katere bi bilo mogoče izrekati ustrezne ukrepe. Skladno z navedenim organ zahtevo prosilca zavrača, saj z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je prosilcu tako podal tudi pojasnilo glede drugega dela njegove zahteve, v katerem je zahteval oceno tveganja ali drug dokument, na katerega se nadzor ni izvajal. Organ tako nadzora na tem področju še ne izvaja v okviru rednega plana dela zaradi prehodnega obdobja, v katerem se pripravlja harmonizirana evropska zakonodaja, ki bo omogočila izvajanje nadzora. Navedeno izhaja tudi iz pojasnila Ministrstva za zdravje št. 092-1056/12 z dne 4. 11. 2024, v katerem je bilo prosilcu pojasnjeno, da bo ministrstvo pripravilo izvedbeni predpis, ki bo tudi pri nas implementiral evropsko zakonodajo in omogočil izvajanje inšpekcijskega nadzor na tem področju.
(4) Zoper navedeno odločbo organa je prosilec dne 5. 9. 2025 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba premalo določna, saj ni navedeno, na podlagi katere zahteve se odločba izdaja. Prosilec navaja tudi, da odločba ni ustrezno utemeljena, saj je obrazložitev v dveh odstavkih medsebojno nasprotujoča. Prav tako navaja, da sta tretji in četrti odstavek izpodbijane odločbe pravilna in da pravne podlage obstajajo, in sicer na osnovi določb Uredbe in veljavne nacionalne tehnične specifikacije P-MPPV. Prosilec navaja tudi, da je vprašanje zgolj, kdo in kje naj bi tozadevni nadzor izvajal pri omogočanju dostopnosti na trgu in za katere proizvode. Trdi tudi, da so navedbe v petem odstavku izpodbijane odločbe sicer pravilne, vendar pa to ni vzrok, da se nadzor ne bi izvajal na osnovi veljavne nacionalne zakonodaje. Navaja dvom v navedbe organa, da slednji resnično ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo. Predlaga dopolnitev izpodbijane odločbe.
(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca z dopisom št. 0902-9/2025-5 dne 18. 9. 2025 odstopil IP v pristojno reševanje. Dodatno je pojasnil, da zaradi razlogov, podanih v obrazložitvi izpodbijane odločbe, še ne izvaja inšpekcijskih nadzorov nad skladnostjo proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo, in zato prosilcu tudi ne more posredovati popisa zadev, ki bi se nanašale na tovrstne nadzore.
Pritožba ni utemeljena.
(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato v nadaljevanju ugotavlja, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilca za dostop do popisa zadev o nadzorih skladnosti proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo, in do ocene tveganj ali drugega dokumenta, na osnovi katerega se nadzor ni izvajal, (v nadaljevanju zahtevana dokumentacija) zavrnil zaradi neobstoja zahtevanih dokumentov.
(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.
(10) Po pregledu spisovne dokumentacije IP ne dvomi v navedbe, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevano dokumentacijo ni razpolagal. IP se je o tem prepričal z vpogledom v dokumentacijo in pojasnila, ki mu jih je organ posredoval v sklopu odstopa pritožbe zoper izpodbijano odločbo z dopisom št. 0902-9/2025-5 dne 18. 9. 2025. Glede na to, da se nadzor skladnosti proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo, še ne izvaja v okviru rednega plana dela zaradi prehodnega obdobja, v katerem se še pripravlja harmonizirana evropska zakonodaja, ki bo omogočila izvajanje nadzora, IP ne dvomi v navedbe organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Iz narave stvari namreč izhaja, da če se nadzor na določenem področju še ne izvaja, organ ne razpolaga s popisom zadev o tovrstnih nadzorih. Iz razloga, zaradi katerega se obravnavani nadzor ne izvaja, pa tudi izhaja logičen zaključek, da organ ne razpolaga niti z oceno tveganj ali drugim dokumentom, na osnovi katerega se nadzor ni izvajal. Iz celotne pritožbene zadeve torej ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. V izogib ponavljanju se IP na podlagi drugega odstavka 254. člena ZUP v celoti sklicuje na navedbe v izpodbijani odločbi, s katerimi je organ pravilno in podrobno utemeljil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga in je zato prosilcu ne more posredovati.
(11) IP še pojasnjuje, da je smisel dostopa do informacij javnega značaja treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, kot je pojasnjeno že zgoraj, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP prav tako v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru, ali bi moral organ izdelovati, razpolagati in upravljati z dokumenti, ki jih je zahteval prosilec. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP torej ni pristojen ugotavljati, zakaj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Ugotavljanje, ali bi organ moral razpolagati tudi z informacijami, ki jih zahteva prosilec v obravnavani zadevi, je torej v pristojnosti drugih organov.[1] Iz vsega navedenega izhaja, da pritožbene navedbe o tem, kdo in kje naj bi po mnenju prosilca obravnavani nadzor izvajal, za odločitev v obravnavani zadevi niso pravno relevantne in se IP do njih ni posebej opredeljeval.
(12) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je odločitev organa pravilna, zato je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
(13) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(14) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.
svetovalka pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke
[1] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.