prosilec - Zdravstveni inšpektorat RS

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje ureditvenih odločb, izdanih zaposlenim pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Organ je njegovi zahtevi delno ugodil ter mu posredoval odločbe s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, s čimer se prosilec ni strinjal. Zatrjeval je, da ima za dostop do osebnih podatkov pravni interes. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. Posebnega pravnega interesa, ki ga za dostop do teh podatkov zatrjuje prosilec kot prijavitelj in oškodovanec, IP v postopku ne more upoštevati. Posledično je IP pritožbo zavrnil, ker je ugotovil, da je organ v posredovanih dokumentih pravilno prekril osebne podatke, ki javnosti niso dostopni.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-313/2025/2

Datum: 18. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ………..(v nadaljevanju: prosilka) z dne 28. 5. 2025, zoper odločbo Zdravstvenega inšpektorata RS, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0902-3/2025-3 z dne 16. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 28. 5. 2025 zoper odločbo Zdravstvenega inšpektorata RS, št. 0902-3/2025-3 z dne 16. 5. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je pri organu dne 17. 4. 2025 vložila zahtevo, ki jo je poimenovala kot »zahteva za posredovanje informacij na podlagi verjetnega pravnega interesa«. V njej je zahtevala posredovanje izdanih ureditvenih odločb, sklicevala pa se je na določbe ZDIJZ. Navedla je,…………... Sklicevala se je na 21. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov in navajala, da pravica do varstva osebnih podatkov ne izključuje pravice do zakonitega uveljavljanja interesov posameznikov, zlasti kadar gre za uveljavljanje odgovornosti zaradi strokovnih napak ali kršitev temeljnih človekovih pravic. Poudarja, da v primeru smrti pacientov, kjer obstaja sum na hude strokovne pomanjkljivosti, pravica do obveščenosti in nadzor nad delovanjem javnih služb ne smeta biti podrejena varstvu osebnih podatkov.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 0902-3/2025-3 z dne 16. 5. 2025, s katero je zahtevo delno zavrnil (dalje izpodbijana odločba). Pri posredovanju ureditvenih odločb, izdanih zaposlenim pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ….je pri odločbah s številkami: 06131-209/2024, 06131-214/2024, 06131-205/2024, 06131-208/2024, 06131-216/2024, 06131-210/2024, 06131-213/2024, 06131-211/2024, 06131-212/2024 in 06131-125/2024 prekril varovane osebne podatke, in sicer imena in priimke zaposlenih, njihove rojstne datume, naslove, podatke o delovnem mestu ter pogodbi o zaposlitvi ter njihove izjave, iz katerih bi bilo mogoče razbrati identiteto posameznih fizičnih oseb. V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da prekriti osebni podatki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ob tem se je organ skliceval na prakso IP, in sicer na stališča, ki jih je IP zavzel v odločbah št. 090-219/2020 in št. 090-294/2024. Pojasnil je, da posamezniki, ki so jim bile izdane zahtevane odločbe, ne opravljajo javne funkcije in niso javni uslužbenci, za razkritje njihovih osebnih podatkov pa tudi ni druge pravne podlage. V navedenih primerih gre za osebe, ki opravljajo delo pri zasebnem izvajalcu zdravstvene dejavnosti s koncesijo, in gre tako za osebne podatke, ki se nanašajo na zasebno sfero posameznika, ki ni javni uslužbenec. V skladu s tem je organ zahtevo prosilke delno zavrnil in odločil, da posebni stroški v postopku niso nastali.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 28. 5. 2025 vložila pritožbo. V njej med drugim navaja, da je omenjeni izvajalec zdravstvene dejavnosti, …………..Tako izkazuje poseben pravni interes in ne le splošni pravni interes. V konkretnem primeru je …………... Odločbe organa so bile neposredna posledica njene prijave. Navaja, da ima na podlagi 8. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev pravico dostopa do informacij, ki so povezane z njeno prijavo, saj jih potrebuje za zaščito svojih pravic. Zaradi posledic domnevno neustreznega ravnanja……………….– ima zakonsko pravico uveljavljati svoje pravne zahtevke; vložitev kazenske ovadbe in odškodninske tožbe in tudi odgovor na tožbo za krnitev ugleda. Na podlagi 9. člena ZVOP-2 in 6. člena ZDIJZ ima kot posameznica zakonit pravni interes za dostop do teh podatkov, saj jih nujno potrebuje za uveljavljanje in obrambo svojih pravic. Gre za informacije, ki jih je ustvaril organ javne oblasti v okviru uradnega postopka. Po 6. členu ZDIJZ se dostop do osebnih podatkov lahko dovoli, če prevlada pravni interes posameznika nad varstvom zasebnosti – kar je v tem primeru –………….povsem izkazano. Ob tem še dodaja, da gre za zdravstvene delavce, ki izvajajo regulirano dejavnost v javnem in ne zasebnem interesu, zato zanje velja nižja stopnja varstva zasebnosti. Po 22. členu ZVOP-2 se lahko osebni podatki razkrijejo tudi zaradi zakonitega interesa nadzora nad delovanjem oseb, ki opravljajo javne storitve. Sklicuje se tudi na 47. člen Ustave RS ter dodaja, da se po 38. členu Ustave RS osebni podatki lahko obdelujejo, kadar gre za zakonite in upravičene interese posameznika. Na podlagi tega predlaga, da se ji mogoči dostop do zahtevanih odločb z navedbo imen in priimkov oseb, ki so bile predmet nadzora in jim je bila izdana odločba o………….., s čimer bo lahko uveljavljala svojo zakonito pravico do pravne zaščite.

Pritožbo prosilke je organ dne 14. 7. 2025 posredoval v odločanje IP, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v delu, ki se nanaša na prekrite osebne podatke v odločbah s številkami: 06131-209/2024, 06131-214/2024, 06131-205/2024, 06131-208/2024, 06131-216/2024, 06131-210/2024, 06131-213/2024, 06131-211/2024, 06131-212/2024 in 06131-125/2024, in sicer v pritožbi vztraja, da ji organ zahtevane odločbe posreduje z navedbo imen in priimkov oseb, ki so bile predmet nadzora in jim je bila izdana odločba………………..

2.     O varstvu osebnih podatkov

V obravnavni zadevi ni sporno, da zahtevane informacije, to so v prejšnji točki navedene odločbe, pri organu obstajajo (10 odločb) in da jih je ta pridobil v okviru svojega delovnega področja. Sporno je, ali je v zvezi s temi dokumenti podana izjema varstva osebnih podatkov in ali je organ pravilno omogočil delni dostop do zahtevanih odločb. Organ se je v izpodbijani odločbi namreč skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa izjemo varstva osebnih podatkov, čemur pa prosilka v pritožbi oporeka in zatrjuje, da je do zahtevanih osebnih podatkov upravičena, ker za to izkazuje poseben pravni interes.

V zvezi s sklicevanjem prosilke na poseben pravni interes IP najprej pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo.

V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Tako pri odločanju v tem postopku niso pravno relevantne pritožbene navedbe prosilke, da je kot prijaviteljica in udeleženka v sodnem postopku do teh informacij še posebej upravičena. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, v postopku dostopa do informacij javnega značaja, v katerem je bila prosilki izdana izpodbijana odločba, pa se posebnih osebnih okoliščin in morebitnega pravnega interesa prosilke ne morejo upoštevati.

Izhajajoč iz navedenega je IP dalje ugotavljal, ali podatki, ki jih je na zahtevanih odločbah organ prekril, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja, torej informacije, ki so lahko dostopne splošni javnosti (ne le prosilki).

IP je tako presojal, ali ti podatki predstavljajo izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Kot je pravilno navedel že organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, mora biti za obdelavo osebnih podatkov (tudi za njihovo posredovanje javnosti) podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Po vpogledu v zahtevane odločbe, to je odločbe št. 06131-209/2024, 06131-214/2024, 06131-205/2024, 06131-208/2024, 06131-216/2024, 06131-210/2024, 06131-213/2024, 06131-211/2024, 06131-212/2024 in 06131-125/2024, IP ugotavlja, da je organ v njih kot varovane osebne podatke pravilno prekril imena in priimke zaposlenih, njihove rojstne datume, naslove, podatke o delovnem mestu ter pogodbi o zaposlitvi ter njihove izjave, iz katerih bi bilo mogoče razbrati identiteto posameznih fizičnih oseb. Prosilka v pritožbi sicer izrecno vztraja le še pri posredovanju imen in priimkov, vendar tudi za njihovo posredovanje javnosti (in prosilki) kot informacij javnega značaja, IP ni našel pravne podlage. Kot je pravilno zaključil tudi organ v izpodbijani odločbi, pri teh zaposlenih ne gre za javne uslužbence, niti za podatke o porabi javnih sredstev, zato gre za varovane osebne podatke, za katere ni pravne podlage, da bi jih posredovali javnosti.

Ob tem IP ni sledil pritožbenim navedbam prosilke, da je pravna podlaga za posredovanje teh osebnih podatkov podana v 9. členu ZVOP-2 in 6. členu ZDIJZ.

9. člen ZVOP-2 se namreč nanaša na posredovanje osebnih podatkov umrlih s strani upravljavca upravičenemu uporabniku in ne zajema postopka dostopa do informacij javnega značaja, ki ureja dostop do podatkov z vidika splošne javnosti. Prav tako IP ni sledil prosilki v delu, kjer zatrjuje, da je pravna podlaga za posredovanje teh podatkov 6. člen ZDIJZ. Z vidika javnega interesa je namreč organ prosilki (kot javnosti) že omogočil delni dostop do zahtevanih odločb, s čimer se je javnost že seznanila s postopki, ki jih je vodil organ, z njegovimi ugotovitvami, kot izhajajo iz posameznih odločb, ter tudi z ukrepi, ki so bili s strani organa naloženi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. S tem je organ v celoti sledil namenu ZDIJZ, ki je v tem, da se zagotovita javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Posebnega pravnega interesa, ki ga za dostop do teh podatkov zatrjuje prosilka kot prijaviteljica in oškodovanka, pa IP, kot zgoraj že navedeno, v tem postopku ne more upoštevati.

Ob tem IP še dodaja, da neposredovanje zahtevanih osebnih podatkov kot informacij javnega značaja v tem postopku ne omejuje prosilke, da te podatke zahteva po drugih pravnih podlagah (npr. na podlagi 82. člena ZUP ali po odvetniku na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu), vendar gre pri tem za postopke, za katere IP ni pristojen in se vanje ne more spuščati.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.