prosilec - Zdravstveni inšpektorat RS
+ -Številka: 090-28/2022
Kategorije: Osebni podatek, Tajnost vira
POVZETEK:
Prosilec je zahteval posredovanje vseh informacij javnega značaja, ki jih je organ ustvaril sam ali v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih organov oziroma oseb v povezavi z OŠ Prebold. Organ je dostop do zahtevanih informacij zavrnil v delu, ki se nanaša na osebne podatke in podatke, ki jih je potrebno varovati kot tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se opravlja inšpekcijski nadzor. Prosilec je v pritožbi izpostavil dokumente, glede katerih se z odločitvijo organa ne strinja. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je bila odločitev organa glede dokumentov, ki so bili predmet preizkusa, v pretežnem delu pravilna, zato je IP sledil odločitvi organa. Izjema je zgolj v delu, v katerem je organ prekril opis kršitve, saj v tem delu ne gre za varovane osebne podatke, zato je IP v tem delu pritožbi ugodil.
ODLOČBA:
Številka: 090-28/2022/4
Datum: 3. 3. 2022
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilec), z dne 24. 12. 2021, zoper odločbo Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Sektorja za strategijo in planiranje, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 0902-9/2021-3 z dne 8. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 24. 12. 2021 se delno ugodi in se odločba Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Sektorja za strategijo in planiranje, št. 0902-9/2021-3 z dne 8. 12. 2021, delno odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati še opis kršitve v drugem odstavku dokumenta št. 7106-460/2021-2 (za besedo »osebe« do besede »Inšpektorica«) in v dokumentu št. 7106-460/2021-3 (za besedo »osebe« do besede »Odgovorna«).
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilec je z zahtevo z dne 3. 11. 2021 od organa zahteval posredovanje vseh informacij javnega značaja, ki jih je organ ustvaril sam ali v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih organov oziroma oseb v povezavi z OŠ Prebold, Graščinska cesta 7, 3312 Prebold, in sicer v obdobju od 1. 1. 2021 do dneva priprave dokumentacije, vključno s prilogami, popisi spisov postopkov, spremnih dopisov in dokazil o prejemu dokumentov, poslanih preko vseh oblik poštnih pošiljk (vse za zahtevano obdobje). Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko, na naveden naslov e-pošte.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 0902-9/2021-3 z dne 8. 12. 2021, s katero je prosilcu dostop do zahtevanih informacij zavrnil v delu, ki se nanaša na osebne podatke in podatke, ki jih je potrebno varovati kot tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se opravlja inšpekcijski nadzor. Posebni stroški niso nastali.
V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo in navedel, da je bil prosilcu omogočen delni dostop do informacij, ki jih je zahteval, saj mu je bila, skladno z določbo 23. člena ZDIJZ, na naveden elektronski naslov dne 8. 12. 2021 posredovana anonimizirana dokumentacija. Prosilcu je bil dostop do zahtevanih informacij javnega značaja delno zavrnjen, saj je ZIRS po pregledu relevantne dokumentacije ugotovil, da je bilo v povezavi z Osnovno šolo Prebold, Graščinska cesta 7, 3312 Prebold uvedenih več inšpekcijskih postopkov. Organ je v skladu s 6. členom ZDIJZ v zahtevani dokumentaciji prikril oziroma izločil osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zahtevani dokumentaciji so tudi prijave, na podlagi katerih so bili uvedeni inšpekcijski postopki. Skladno z določbo 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) mora inšpektor varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. Prav tako je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Skladno s sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 775/2006, z dne 21. 5. 2008, vloge občanov in organizacij ter opozorila organov niso zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak glede na tretji odstavek 24. člena ZIN le podlaga za morebitno pobudo organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne. Morebitna prijava pa, skladno s sodbo Vrhovnega sodišča RS, ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja. Inšpektor je glede na določbo 16. člena ZIN dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor, zato je bila zahteva prosilca v delu, ki se nanaša na navedene dokumente zavrnjena. Organ je v drugi točki izreka odločil o stroških postopka.
Prosilec je vložil pritožbo z dne 23. 12. 2021, v kateri je navedel naslednje:
- V zadevi št. 06120-2906/2021 mu organ ni posredoval dokumentov št. 1 in 3 iz te zadeve. Meni, da bi mu moral dokumenta posredovati in v primeru, da vsebujeta varovane podatke, te izločiti in mu omogočiti delni dostop. Domneva, da je namreč varovan samo en del dokumenta (npr. osebni podatki oz. podatki o prijavitelju) ne pa tudi ostala vsebina. Sklicevanje organa na sodbo Vrhovnega sodišča, da vloge občanov in organizacij ter opozorila organov niso zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak organ postopek uvede od uradni dolžnosti, je po oceni prosilca irelevantno. Ne strinja se tudi z navedbo, da na osnovi sodbe Vrhovnega sodišča, prijave ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja, saj je IP o tem že večkrat presojal in odločil, da je prijava oz. pobuda za uvedbo inšpekcijskega nadzora informacija javnega značaja, ki se jo (vsaj) z delnim dostopom lahko posreduje - če se iz nje da odstraniti varovane podatke na način, da iz tako obdelanega dokumenta ni mogoče sklepati na prijavitelja, če ne gre za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, iz katerih bi bilo mogoče razbrati vir prijave. ZIN namreč varuje izključno vir prijave, medtem ko sama vsebina prijave oziroma informacij z določbo 16. člena ZIN ni zajeta. Vprašanje, kateri dokument organ smatra za prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne, je pri tem nepomembno. Pomembno je, ali organ s pobudo za nadzor razpolaga v materializirani obliki ali ne. Prosi, da IP v vseh dokumentih, ki mu jih organ ni posredoval, iz navedenega razloga, navedeno preveri in mu omogoči delni dostop.
- V zadevi št. 06120-3801/2021 mu organ ni posredoval dokumentov zadeve z oznako 1, 2 in 3. Domneva, da iz podobnih razlogov, kot jih je navedel že pri prejšnji točki, zato tudi v tem delu prosi, da IP dokumentacijo preveri in mu omogoči delni dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja.
- V zadevi št. 7106-460/2021 je že v popisu zadeve prikrito ime stranke, ki je domnevno prosto dostopna informacija javnega značaja. Prosi, da to IP preveri in mu omogoči dostop do nevarovanih informacij javnega značaja. Organ je v dokumentu 7106-460/2021-2 z dne 29.4.2021 domnevno prikril tudi nevarovane podatke, saj iz posredovane dokumentacije ni razvidno, kaj je odgovorna oseba storila, da je bila deležna globe. Organ je po oceni prosilca tudi v dokumentu 7106-460/2021-3 domnevno prikril preveč podatkov. Ime odgovorne osebe domnevno ni varovan podatek, zato ni jasno, zakaj ga je organ prikril. Nenavadno je tudi, da iz drugih informacij izhaja, da je odgovorna oseba moškega spola, kršitelj po odločbi pa naj bi bila ženska. Zato je posredovanje imena in priimka odgovorne osebe, ki je navedeno v odločbi, še toliko bolj pomembno. Prosi, da IP preveri, če so bili upravičeno prikriti vsi ne posredovani podatki in mu omogoči dostop do vseh prosto dostopnih informacij javnega značaja.
- V zadevi št. 06120-514/2021 mu organ ni posredoval dokumentov št. 1, 4, 10, 12, 13, 18, 19, 22 in 27. Domneva, da zato, ker vsebujejo podatke o prijavitelju oz. prijaviteljih. Prosi, da IP dokumente pregleda in presodi, kateri podatki v njih so resnično varovani oz. izjeme od prostega dostopa, in mu omogoči dostop do ostale vsebine dokumentov. Organ mu v dokumentih postopka 06120-514/2021 ni posredoval tudi takih podatkov, kot je seznam zaposlenih javnih uslužbencev, ki so v določenem obdobju opravljali delo. Ker domneva, da so podatki o prisotnosti javnih uslužbencev na njihovem delovnem mestu javno dostopni, prosi, da mu organ te podatke posreduje.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca s prilogami, poslal v pristojno odločanje IP.
Pritožba je delno utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.
IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zgoraj navedenih delih, v katerih je organ delno ali v celoti zavrnil dostop, zato je IP v nadaljevanju vpogledal v navedene dokumente, ki so predmet presoje in ugotavlja, kot sledi:
- V zadevi št. 06120-2906/2021 prosilec nasprotuje zavrnitvi glede dokumentov št. 1 in 3 iz zadeve.
Z vpogledom v navedeno zadevo IP ugotavlja, da gre pri dokumentu št. 1 za prijavo in prošnjo za inšpekcijski pregled, pri dokumentu št. 3 pa za obvestilo prijavitelju. V tej zvezi se je IP opredelil do tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ, s katerim je zakonodajalec izrecno uredil varovanje vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Navedeno nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN in na katerega se sklicuje tudi organ v izpodbijani odločbi. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši, lahko bi rekli javen nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – javnim interesom. IP ob tem poudarja, da je določba dejansko usmerjena v varovanje prijavitelja in kot taka iz prostega dostopa ne izključuje prijave na splošno. Zato ima prosilec prav, ko navaja, da prijava izpolnjuje vse pogoje informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. čl. ZDIJZ, vendar pa je treba pri tem ugotoviti, ali je mogoče izvesti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, na način, da se prosilcu ne razkrije vir prijave oz. prijavitelj. V obravnavanem primeru IP ugotavlja, da sta prijava in obvestilo prijavitelju napisana na način, da se zgolj s prekritjem vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se je opravil inšpekcijski nadzor, tajnost prijavitelja ne bi mogla varovati, kar pomeni, da instituta delnega dostopa ni mogoče uporabiti. Zato je IP sledil odločitvi organa, da se dostop do navedenih dokumentov zavrne.
- V zadevi št. 06120-3801/2021 prosilec nasprotuje zavrnitvi dokumentov št. 1, 2 in 3 iz zadeve
Z vpogledom v navedeno zadevo IP ugotavlja, da gre pri navedenih dokumentih za prijave kršitev, za katere prav tako velja, da so napisane na način, da se zgolj s prekritjem vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se je opravil inšpekcijski nadzor, tajnost prijavitelja ne bi mogla varovati, kar pomeni, da instituta delnega dostopa ni mogoče uporabiti. Poleg tega so v dokumentih vsebovani tudi varovani osebni podatki, ki se skozi prijavo prepletajo, zato je IP tudi v tem delu sledil odločitvi organa, da se dostop do navedenih dokumentov zavrne.
- V zadevi št. 7106-460/2021 prosilec nasprotuje prekritju imena stranke v popisu spisa, v dokumentu št. 2 ni razvidno, kaj je odgovorna oseba storila, da je bila deležna globe in v dokumentu št. 3 po navedbah prosilca ni jasno, zakaj je organ prekril ime in priimek odgovorne osebe.
Z vpogledom v navedeno zadevo IP ugotavlja, da je organ pri popisu spisa prekril ime in priimek ter naslov stranke, na dokumentu št. 3 pa osebne podatke odgovorne osebe, ki nedvomno predstavljajo osebne podatke, v skladu z definicijo osebnega podatka, kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (dalje Splošna uredba) in po kateri pomeni osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
Ker ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da se dostop do zahtevane informacije zavrne, če gre za varovane osebne podatke, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali so zgoraj navedeni osebni podatki, ki se nahajajo v presojanih dokumentih, varovani.
Po 6. členu Splošne uredbe je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je izpolnjen eden izmed pogojev, ki jih določa ta člen:
a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;
b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;
e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok
IP ugotavlja, da je organ navedene podatke pravilno prepoznal kot varovane osebne podatke, za razkritje katerih tudi IP ni našel zakonske podlage. V danem primeru je po oceni IP ključnega pomena, da gre za podatek iz prekrškovnega postopka, ki s samim delom in nalogami javnega uslužbenca, ne glede na to, v kakšni funkciji nastopa, ni neposredno povezan, oziroma je od tega neodvisen in načeloma ne »ovira« izvajanje del in nalog javnega uslužbenca. IP izpostavlja, da je prekrškovno pravo (ki je del kaznovalnega prava) usmerjeno vedno v določenega posameznika, za katerega ni važno, v kateri vlogi je nastopal. Storjen prekršek vedno temelji na individualni odgovornosti posameznika, zato storjen prekršek vsekakor spada v njegovo zasebno sfero, čeprav je morda storjen na delovnem mestu. Namen in učinki kaznovalnega oziroma prekrškovnega prava so namenjeni zgolj posamezniku. Gre za odločitev, ki je skladna s prakso IP v zvezi s proaktivno objavo odločb, ki jih IP sprejme v prekrškovnih postopkih, ki jih vodi sam. Takšna je tudi praksa IP v primerljivih pritožbenih postopkih po ZDIJZ[1], kakor tudi sodna praksa (npr. sodba Upravnega sodišča I U 1951/2017-21 z dne 9. 10. 2019).
Nasprotno pa IP ugotavlja, da je organ na dokumentu št. 2 in 3 zmotno prekril opis kršitve, saj iz navedenih informacij ni mogoče neposredno ali posredno določiti posameznika, kar pomeni, da v tem delu ne gre za varovane osebne podatke, zaradi česar je organ v tem delu napačno uporabil materialno pravo. Organ je dolžan prosilcu posredovati še opis kršitve v drugem odstavku dokumenta št. 7106-460/2021-2 (za besedo »osebe« do besede »Inšpektorica«) in v dokumentu št. 7106-460/2021-3 (za besedo »osebe« in do »Odgovorna«), kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
- V zadevi št. 06120-514/2021 prosilec nasprotuje zavrnitvi dostopa do dokumentov iz spisa št.: 1, 4, 10, 12, 13, 18, 19, 22 in 27
Z vpogledom v navedeno zadevo IP ugotavlja, da gre pri navedenih dokumentih za prijave kršitev, za katere prav tako velja, da so napisane na način, da se zgolj s prekritjem vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih se je opravil inšpekcijski nadzor, tajnost prijavitelja ne bi mogla varovati, kar pomeni, da instituta delnega dostopa ni mogoče uporabiti. Poleg tega so v dokumentih vsebovani tudi varovani osebni podatki, ki se skozi prijavo prepletajo, zato je IP tudi v tem delu sledil odločitvi organa, da se dostop do navedenih dokumentov zavrne. Glede očitka prosilca, da je organ neupravičeno zavrnil dostop do seznama zaposlenih javnih uslužbencev, pa IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za »klasičen« seznam zaposlenih, temveč je informacija povezana z izvajanjem ukrepov za zajezitev širjenja COVID-19, zato gre za varovane osebne podatke in je organ povsem utemeljeno dostop zavrnil.
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa odpravil v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca zavrnil v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[2] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Odločbi IP št.: 090-168/2015/13, 090-164/2013/2
[2] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.