prosilec - Zdravstveni dom Velenje

POVZETEK:

Prosilka (neizbrana ponudnica na razpisu) je zahtevala v zvezi javnim naročilom za laboratorijski material zahtevala podatke o proizvajalcu, nazivu ponujenega artikla in kataloški številki za izbranega ponudnika. IP je skladno z materialnopravnimi stališči sodišča v sodbi I U 2335/2018-70 z dne 30. 1. 2023, ki temeljijo na stališčih SEU, in navodili v ponovnem postopku ugotovil, da so zahtevani podatki, vsebovani v delu predračuna izbranega ponudnika, izpolnjujejo pogoje za obstoj subjektivnega kriterija poslovne skrivnosti, ki je bil zahtevan po takrat veljavnem ZGD-1. Ob tem je IP še presodil, da v okoliščinah konkretnega primera, ne gre za absolutno javne podatke, saj ti podatki ne predstavljajo informacije oz. dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. Prav tako zahtevani podatki v okoliščinah konkretnega predmetnega razpisa ne predstavljajo podatkov o specifikaciji blaga v smislu določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3 in so le posredno povezani s porabo javnih sredstev. IP je zato pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-143/2018/24

Datum: 29. 1. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), v ponovnem postopku po sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 2335/2018-70 z dne 30. 1. 2023, o pritožbi družbe … (v nadaljevanju: prosilka), ki jo zastopa Odvetniška družba …., z dne 12. 6. 2018, zoper odločbo Zdravstvenega doma Velenje, Vodnikova cesta 1, Velenje (v nadaljevanju: organ), št. 983/18 z dne 31. 5. 2018, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

I.   Pritožba prosilke z dne 12. 6. 2018 zoper odločbo Zdravstvenega doma Velenje, št. 983/18 z   dne 31. 5. 2018, se zavrne.

II.   Zahtevek prosilke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

III. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

1. Prosilka je z zahtevo z dne 16. 5. 2018, vloženo na podlagi ZDIJZ, v zvezi s sklopom 8- PRIBOR ZA ODVZEM KRVI javnega naročila »LABORATORIJSKI MATERIAL« št., JN000747/2018-B01 z dne 8. 2. 2018, zahtevala podatke o proizvajalcu, nazivu ponujenega artikla in kataloški številki za izbranega ponudnika, ….[1]

2. Organ je družbo … (v nadaljevanju: stranska udeleženka) pozval k priglasitvi stranske udeležbe v tem postopku po ZDIJZ. Ta je udeležbo priglasila in v dopisu z dne 28. 5. 2018 navajala, da je zahtevane podatke o proizvajalcu, nazivu ponujenega blaga in kataloški številki označila kot poslovno skrivnost skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Dalje navaja, da je prosilka že vpogledala v spis po 35. členu ZJN-3, zato ji zahtevanih podatkov po določbah ZDIJZ organ ne sme posredovati, saj ne gre za informacije javnega značaja, in tudi ne za javne podatke v smislu drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Poleg tega zahtevani podatki niso v ničemer vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, saj stranski udeleženec ni bil izbran na podlagi proizvajalca blaga, naziva ponujenega blaga in kataloške številke. Na izbiro ponudnika so vplivala druga merila, ki so jasno razvidna iz razpisne dokumentacije. Zato tudi ne gre za primer iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilka nima pravnega interesa za pridobitev teh podatkov, stranskemu udeležencu pa bi s posredovanjem zahtevanih podatkov prosilki nastala premoženjska škoda.

3. Organ je zahtevo prosilke z dne 16. 5. 2018 obravnaval po ZDIJZ in jo z odločbo, št. 983/18 z dne 31. 5. 2018 v celoti zavrnil, s sklicevanjem na izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, upoštevajoč Sklep o poslovni skrivnosti dne 13. 3. 2018, ki je bil sestavni del ponudbene dokumentacije z istega dne, in s katerim je stranski udeleženec kot zaupne označil podatke o blagovni znamki, natančnem opisu artikla, proizvajalcu in kataloški številki. S tem je zavrnil dostop do dela ponudbene dokumentacije stranskega udeleženca, natančneje dela predračuna, ki razkriva te podatke.

4. Prosilka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo z dne 12. 6. 2018, v kateri je navajala, da je organ z izpodbijano odločbo (brez številke in datuma) nedopustno omejil njeno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja na podlagi sklepa o poslovni skrivnosti in stranske intervencije izbranega ponudnika, ki je zatrjeval premoženjsko škodo v primeru razkritja zahtevanih informacij, te pa ni izkazal. Pojasnila je, da je z vlogo z dne 20. 4. 2018 na podlagi določb ZJN-3 zahtevala vpogled v celotno dokumentacijo stranskega udeleženca,  ta vpogled pa ji ni bil omogočen v zakonskem obsegu. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ji je organ namreč zavrnil vpogled, med drugim celo v del predračuna, naziv ponujenega artikla in kataloško številko posameznega dela predračuna. Sklicevala  se je na določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 in drugega odstavka 35. člena ZJN-3 in navajala, da so zahtevani podatki tisti, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril razpisa in so zato javni. Dalje je trdila, da stranska udeleženka ni izkazala škode, ki naj bi ji nastala z razkritjem posamičnega podatka, organ pa ji je z izpodbijano odločbo nekritično in arbitrarno sledil, s čemer je kršil pravico do uspešnega uveljavljanja pravnega varstva, favoriziral izbranega ponudnika in ravnal v nasprotju z določili 7., 8. in 9. člena ZJN-3. Sklep o poslovni skrivnosti ni zadosten razlog za prekritje podatkov, saj ne zagotavlja obstoja subjektivnega in objektivnega kriterija poslovne skrivnosti po ZJN-3 in ZGD-1. Pri tem se sklicuje na sklep Državne revizijske komisije, št. 018/454/2011, dostopen na tam navedeni spletni strani in sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. II U 213/2012 ter trdi, da je organ ravnal nezakonito, v nasprotju z določbo sedmega odstavka 22. člena ZJN-3. Sklicevala se še na sklep Državne revizijske komisije, št. 018-050/2011-4. Presoja vseh pogojev glede zahtev razpisne dokumentacije in presoja drugih pogojev glede na zahteve razpisne dokumentacije, ima vpliv na izbor najugodnejšega ponudnika, zato upoštevajoč ZJN-3 teh podatkov ni mogoče šteti kot poslovno skrivnost. Ti podatki so del naročnikovega spisa o oddaji javnega naročila, so javni in so tudi predmet presoje tako organov nadzora porabe proračunskih sredstev, kot tudi organa za revizijo postopkov oddaje javnih naročil in morebitnih drugih državnih organov. Zato je organ ravnal v nasprotju z ZJN-3 in ZDIJZ, ko je prosilki v tem delu omejil vpogled. Na koncu še navaja, da je njena zahteva utemeljena že na podlagi odločb IP, med drugim odločbe št. 090-133/2017. Predlaga ugoditev pritožbi in odobritev dostopa do celotne dokumentacije izbranega ponudnika ter povračilo priglašenih stroškov postopka.

5. Organ je prosilkino pritožbo posredoval stranski udeleženki, ki je svojo izjasnitev o pritožbi podala v vlogi z dne 19. 6. 2018. Navajala je, da prosilka zamenjuje postopek pridobitve podatkov kot informacij javnega značaja po ZDIJZ in postopek vpogleda v spis v okviru izvedenega postopka javnega naročanja po ZJN-3, in s tem želi priti do podatkov na nezakonit način, kot to določa tretji odstavek 40. člena ZGD-1. Izpostavlja, da prosilec, tudi v primeru zahteve po ZDIJZ, ni upravičen do podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Kot take pa je izbrani ponudnik označil podatke, ki jih od organa zahteva prosilka. Izbrani pobudnik je že v postopku javnega naročila posredoval sklep o določitvi poslovne skrivnosti in zavrnitvi posredovanja podatkov, ki predstavljajo poslovno skrivnost. Tej vlogi pa prilaga tudi generalni sklep o varovanju poslovne skrivnosti. Navaja, da nobeden od zahtevanih podatkov ne predstavlja podatka, ki je javen po določilu drugega odstavka 35. člena ZJN-3, saj ne gre za podatke, ki bi predstavljali zahteve razpisne dokumentacije in bi vplivali na izbor ponudnika oziroma razvrstitev ponudb. Navaja še, da mu, glede na jasno zakonsko določbo 39. člena ZGD-1, ni treba posebej dokazovati nastanka škode, ki bi nastala z razkritjem poslovne skrivnosti. Prosilka z zahtevo po ZDIJZ zasleduje izključno svoj ekonomski interes, ne pa javnega interesa, kot ga določa 2. člen ZDIJZ. Predlaga zavrnitev pritožbe.

6. Organ je prosilkino pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, dne 22. 6. 2018, odstopil IP v reševanje. Pri tem je IP, poleg spisovne dokumentacije v fizični obliki, predložil tudi spletne povezave do: prvotne objave z dne 8. 2. 2018, popravka z dne 2. 3. 2018, odločitve o oddaji oz. neoddaji naročila z dne 20. 4. 2018, obvestila o oddaji naročila z dne 28. 5. 2018  in pogodbe z izbranim ponudnikom.   

7. IP je pritožbo prosilke, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo in o njej odločil z odločbo št. 090-143/2018/2 z dne 22. 10. 2018, s katero je pritožbi delno ugodil, in odobril dostop do podatkov o proizvajalcu in nazivu oziroma komercialnemu imenu izdelka na obrazcu, ki je del predračuna stranske udeleženke, št. 1303/2018. Zoper odločbo IP je stranska udeleženka vložila tožbo, o kateri je Upravno sodišče odločilo s sodbo opr. št. I U 2335/2018-70 z dne 30. 1. 2023. Sodišče je tožbi ugodilo, odločbo IP odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponoven postopek.

K I. točki izreka

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

8. IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

9. IP najprej ugotavlja, da izpodbijana odločba, takšna kot se nahaja v spisu zadeve, res ne vsebuje številke in datuma kot to navaja pritožba, vendar je v zadevi nesporno, da je predmet pritožbenega postopka navedena odločba. Številka in datum odločbe izhajata iz dopisa organa, št. 1105/18 z dne 22. 6. 2018, s katerim je bila pritožba zoper to odločbo odstopljena IP v reševanje. Iz vsebine pritožbenih navedb pa prav tako nesporno izhaja, da se pritožbeni razlogi nanašajo na vsebino predmetne odločbe.

10. Prosilka odločbo izpodbija v celoti in zahteva podatke o proizvajalcu, nazivu izdelka (komercialnem imenu izdelka) in kataloški številki kot so navedeni na obrazcu v koloni 16 »kataloška številka[2]«, v koloni 17 »proizvajalec« in v koloni 18 »komercialno ime izdelka«. Obrazec oziroma tabela je del predračuna stranske udeleženke, št. 1303/2018 z dne 13. 3. 20218, v delu, ki se nanaša na sklop 8 predmetnega javnega naročila. Gre za dokument, sestavljen iz izpolnjenega obrazca razpisne dokumentacije za navedeni sklop 8 »Pribor in epruvete za odvzem krvi.

11. Sodišče je s sodbo I U 2335/2018-70 z dne 30. 1. odpravilo akt drugostopenjskega upravnega organa (IP). S tem se odpravijo tudi posledice, ki so iz njega nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice, z učinkom ex tunc, v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena ZUP. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe IP, to je v stanje odločanja o prosilkini pritožbi z dne 12. 6. 2018.

12. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je predmetni postopek Javnega naročila pravnomočno končan in da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ ter da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru pa je, ali so zahtevani podatki o proizvajalcu, nazivu izdelka (komercialnem imenu izdelka) in kataloški številki na predračunu izbranega ponudnika (prosilke), v obravnavanem primeru, prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ prve stopnje je dostop do njih zavrnil iz razloga varstva poslovne skrivnosti, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali je takšna odločitev utemeljena.

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

13. Zavezanec v skladu s to določbo zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Upoštevaje tako 39. člen ZGD-1, ki določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti, je treba uporabiti določbe ZPosS, ki je začel veljati 20. 4. 2019. Ker pa se presoja IP nanaša na podatke v dokumentu, ki je nastal pred uveljavitvijo ZPosS, je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1, kot sta veljala pred uveljavitvijo ZPosS[3].  

14. Izhajajoč iz 39. člena ZGD-1 je ugotoviti, da je zakon razlikoval dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1 pa sta nadalje določala, da družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost.

15. IP je, upoštevaje predhodno navedene določbe, najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija. Kot izhaja iz pravne teorije, se ta odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.[4] Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ni spuščal v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je bila prepuščena njemu samemu.[5] Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Po tem kriteriju torej ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč gre za subjektivno odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost.

16. V zvezi s presojo subjektivnega kriterija je IP ugotovil, da je stranska udeleženka skupaj s ponudbeno dokumentacijo posredovala Sklep o poslovni skrivnosti dne 13. 3. 2018[6], ki je bil sestavni del njene ponudbene dokumentacije z istega dne, in s katerim je kot zaupne označila podatke o blagovni znamki, natančnem opisu artikla, proizvajalcu in kataloški številki. Ker sam obstoj predmetnega sklepa o poslovni skrivnosti ter dejstvo, da je bil predložen organu v sklopu ponudbene dokumentacije, in da se nanaša na zahtevane podatke na predračunu, ki je predmet te zadeve, niso sporni, IP ugotavlja, da je torej izpolnjen subjektivni kriterij za določitev zahtevanih podatkov o proizvajalcu, nazivu ponujenega artikla in kataloški številki za poslovno skrivnost, zato se v presojo objektivnega kriterija ni spuščal.  

17. Je pa IP v nadaljevanju presojal, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V zadnjem odstavku torej ZGD-1 napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega, kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

18. Ker v obravnavanem premeru prosilka zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v ZJN-3, je primarno treba ugotoviti, ali so zahtevani podatki javni že na podlagi določb ZJN-3. Temeljna načela (3. do 8. člen) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v dokumentih, ki so bili pridobljeni oziroma so nastali na podlagi postopka javnega naročila. ZJN-3 torej zaradi načela transparentnosti izrecno določa javnost nekaterih dokumentov, zato izjema poslovne skrivnosti zanje, ob upoštevanju 3. odstavka 39. člena ZGD-1, ne pride v poštev. V skladu z drugim odstavkom 35. člena ZJN-3 so vselej javni naslednji podatki: specifikacije ponujenega blaga, storitve ali gradnje in količina iz te specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe ter vsi tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril. Poleg tega IP poudarja, da gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se, ne glede na izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, dostop do zahtevane informacije dovoli tudi, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. V tej določbi ZDIJZ se odraža nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje javnega sektorja z javnimi sredstvi. Navedenega pa se mora zavedati tudi vsak izbran ponudnik na javnem naročilu. Ob vstopu v poslovno razmerje z organom javnega sektorja je namreč njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju javnega sektorja, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.

19. To presojo pa je IP moral opraviti upoštevaje stališča in navodila sodišča v sodbi, opr. št. I U 2335/2018-70[7], da v postopkih, ko so po ZDIJZ zahtevane informacije iz pravnomočno zaključenih postopkov javnih naročil, prihaja do konkurence med različnimi načeli in pravili ZJN-3 in ZDIJZ. Tako si stojijo nasproti načelo transparentnosti in javnosti (6. člen ZJN-3), načelo prostega dostopa do IJZ (prvi odstavek 5. člena ZDIJZ) in pravilo absolutno javne informacije (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) na eni strani, ter načelo zaupnosti (35. člena ZJN-3) in pravilo, da mora izvajanje javnega naročanja temeljiti tudi na načelu zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja in enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti (prvi odstavek 3. člena ZJN-3) na drugi strani. Čeprav je načelo transparentnosti eno temeljnih načel javnega naročanja[8], je to delno omejeno zaradi varovanja interesov ponudnikov ter spoštovanja načel zagotovitve konkurence med ponudniki in enakopravne obravnave ponudnikov[9]. Tako so kljub temu, da je bil v obravnavni zadevi zahtevan dostop do informacij javnega značaja na podlagi določb ZDIJZ, za odločitev v tej zadevi relevantne tudi določbe ZJN-3. S tem zakonom pa je bila v nacionalni pravni red prenesena Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (v nadaljevanju Direktiva 2014/24/EU). Namen prava EU na področju javnih naročil je namreč predvsem zagotoviti obstoj neizkrivljene konkurence. V skladu s 3. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (Uradni list Evropske unije, št. C 326/2012) sodi področje določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga (b) med področja z izključno pristojnostjo EU. V pristojnosti nacionalnih sodišč pa je ustrezna razlaga nacionalnih pravnih norm, da se zagotovi učinkovitosti evropskega prava.[10] Pri razlagi relevantnega materialnega prava mora nacionalno sodišče upoštevati tudi sodbe SEU, ki je že večkrat tolmačilo Direktivo 2014/24/EU[11].

20. Sodišče je v citirani sodbi v nadaljevanju[12] povzelo stališča SEU v sodbah v zadevah C-450/06, Varec SA, z dne 14. 2. 2008, C-927/19, UAB „Klaipėdos regiono atliekų tvarkymo centras“ proti UAB „Ecoservice Klaipėda“ in drugim ter C‑54/21, ANTEA POLSKA S.A. in drugi proti Państwowe Gospodarstwo Wodne Wody Polskie z dne 17. 11. 2022. Poudarilo je (54. točke obrazložitve), da je iz stališč SEU razvidno, da je pomembno, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnjih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence. To stališče je relevantno tudi za obravnavano zadevo, ko prosilec zahteva informacijo javnega značaja, ki izvira iz zaključenega postopka javnega naročila. Da lahko organ pri odločanju o taki zahtevi zaščiti pravice prosilca in zavezancev, na katere se nanašajo zahtevane informacije, mora pretehtati vpliv posameznega načela ali pravila na konkretni postopek. Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti pa je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih.

21. Upoštevaje navedeno je IP v postopku ponovne presoje za zahtevane podatke iz predmetnega predračuna, za katere je ugotovil, da predstavljajo poslovno skrivnost stranske udeleženke, presojal ali so javni že na podlagi ZJN-3 (določbi drugega odstavka 35. člen ZJN- 3) in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter je njegovo razkritje v javnem interesu po transparentnosti porabe javnih sredstev ali pa je v večjem javnem interesu zagotavljanje konkurence na trgu ter s tega vidika presojal tudi morebitni prihodnji vpliv takega razkritja na bodoče ali še odprte postopke oddaje javnih naročil, tako kot izhaja iz navodila sodišča[13].

22. Pri svoji presoji je IP izhajali iz ugotovitev:

·         Da so v razpisni dokumentaciji predmetnega javnega naročila, natančneje v dokumentu »PREDRAČUN«, ki je prosto dostopna na spletu[14], določeni pogoji, ki jih je moral izpolnjevati posamezni ponudnik za predmetni sklop 8 – »Pribor in epruvete za odvzem krvi«. Ob vpogledu v predmetno razpisno dokumentacijo, IP ugotavlja, da podatki o komercialnem imenu, proizvajalcu in kataloški številki ne predstavljajo informacije oz. dokazila o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji je namreč natančno opredeljeno, katere »tehnične« pogoje morajo izpolnjevati posamezni artikli, pri čemer proizvajalec, komercialni naziv izdelka ali šifra izdelka niso omenjeni oziroma so omenjeni le primeroma. Ti podatki sami po sebi tudi ne predstavijo dokazil za izpolnitev merila za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki je bilo sicer določeno za predmetno javno naročilo. Navedeni podatki tako po ugotovitvah IP ne predstavljajo informacij oz. dokazil o izpolnjevanju pogojev in meril iz razpisne dokumentacije.

·         Prav tako zahtevani podatki v okoliščinah konkretnega predmetnega razpisa ne predstavljajo podatkov o specifikaciji blaga v smislu določbe drugega odstavka 35. člena ZJN-3. V vsakem konkretnem postopku javnega naročila namreč naročnik opredeli predmet naročila na način, da sam določi specifikacijo blaga, ki ustreza njegovim potrebam. To pomeni, da je obseg informacij, ki sodijo v okvir »specifikacije ponujenega predmeta«, vselej odvisen od zahtev naročnika, ki jih ta opredeli v razpisni dokumentaciji. Posledično pa mora ponudnik v svoji ponudbi izkazati, da ponujen predmet ustreza vsem (ne zgolj določenim) zahtevam iz specifikacije, sicer je iz postopka izključen. Specifikacijo blaga je resda treba razumeti širše od »tehničnih specifikacij blaga«[15], vendar pa IP poudarja, da je bil v konkretnem primeru že ponudbeni obrazec, oblikovan in opremljen s podatki, ki ustrezajo specifikaciji blaga. V koloni 3 »vrsta blaga« in koloni 4 » Metoda, Opomba«, so namreč natančno opisani proizvodi, s katerimi, naj bi ponudniki kandidirali v postopku javnega naročila[16]. Podatki o komercialnem imenu, proizvajalcu in kataloški številki zato, po presoji IP, v tem primeru niso v ničemer pripomogli k specifikaciji blaga, saj ne gre za t. i. generično blago, pač pa za blago »po meri« naročnika. V okoliščinah takšnega primera zato zahtevani podatki ne predstavljajo specifikacije blaga in kot taki niso javni na podlagi drugega odstavka 35. člena ZJN-3. IP poudarja, da je takšno odločitev sprejel po ponovni preučitvi predmetne razpisne dokumentacije, torej v okoliščinah konkretnega primera.

·         Ponudbeni predračun, ki je predmet presoje, se nanaša na nakup laboratorijskega materiala za potrebe organa, kar glede na to, da je ta posredni uporabnik državnega proračuna, pomeni porabo javnih sredstev. Na podlagi presojanega ponudbenega predračuna je bila sklenjena pogodba, po kateri se izvaja dobava materiala s strani stranske udeleženke in se torej porabljajo javna sredstva[17]. Ob tem IP še poudarja, da je ugotovitev ustrezne kakovosti in posledično potreba po večji transparentnosti postopkov nakupa izdelkov, za katere se porabljajo javna sredstva, toliko bolj pomembna v primerih, ko gre za nakup medicinske opreme. Pri teh izdelkih je kakovost kupljenih izdelkov bistvenega pomena tudi za uporabnike, saj se predmetna oprema uporablja za zdravstvene preglede ljudi. Po drugi strani pa je pri razkrivanju informacij iz postopkov javnih naročil, ki so povezani s porabo javnih sredstev, treba upoštevati tudi zgoraj pojasnjena načela konkurenčnosti. Kot je poudarilo SEU v sodbi v zadevi, C-927/19, UAB „Klaipėdos regiono atliekų tvarkymo centras“ proti UAB „Ecoservice Klaipėda“ in drugim je eden glavnih ciljev pravil EU na področju javnih naročil vzpostavljanje neizkrivljene konkurence, za doseganje tega cilja pa je pomembno, da naročniki ne razkrivajo informacij o postopku oddaje javnih naročil, katerih vsebino bi bilo v tekočih in nadaljnjih postopkih oddaje mogoče uporabiti za izkrivljanje konkurence. V zadevi C‑54/21, ANTEA POLSKA S.A. in drugi proti Państwowe Gospodarstwo Wodne Wody Polskie z dne 17. 11. 2022 pa je SEU svoja stališča še razširilo in zapisalo, da mora naročnik, da bi spoštoval splošno načelo dobrega upravljanja in uskladil varstvo zaupnosti z zahtevami učinkovitega sodnega varstva, svojo odločitev, da nekatere podatke obravnava kot zaupne, ne le obrazložiti, ampak neizbranemu ponudniku, ki te podatke zahteva, v nevtralni obliki posredovati – kolikor je mogoče in če tako posredovanje omogoča ohranitev zaupnosti specifičnih elementov teh podatkov, glede katerih je varstvo iz tega naslova upravičeno – tudi njihovo bistveno vsebino, zlasti vsebino podatkov o odločilnih vidikih svoje odločitve in izbrane ponudbe. SEU je poudarilo, da bo moral javni naročnik ugotoviti, ali bi razkritje identitete strokovnjakov ali podizvajalcev, ki so se pri ponudniku zavezali, da bodo prispevali k izvedbi tega naročila v primeru njegove oddaje, pomenilo tveganje, da bi bil ta ponudnik, pa tudi strokovnjaki ali podizvajalci, izpostavljeni kršitvi varstva zaupnosti iz člena 21(1) Direktive 2014/24. Zato mora ta naročnik upoštevati vse upoštevne okoliščine, vključno s predmetom zadevnega javnega naročila, in interes tega ponudnika in teh strokovnjakov ali podizvajalcev, da z enakimi zavezami, o katerih se je pogajal zaupno, sodelujejo v naslednjih postopkih javnega naročanja. Razkritja informacij, posredovanih naročniku v okviru postopka javnega naročanja, ni mogoče zavrniti, če te informacije, čeprav so upoštevne za zadevni postopek javnega naročanja, nimajo nobene gospodarske vrednosti v širšem okviru dejavnosti teh gospodarskih subjektov.

·         Po presoji IP so podatki o komercialnem imenu, proizvajalcu in kataloški številki v okoliščinah obravnavane zadeve le posredno povezani s porabo javnih sredstev. Zato je po presoji IP varovanju javnega interesa po transparentnosti podatkov iz postopkov javnega naročila, v tem primeru, zadoščeno s posredovanjem podatkov o vrsti opreme, ki jo je naročnik kupil, na podlagi tega javnega naročila. Zato v takšnem primeru interes javnosti za seznanitev s podatkom o proizvajalcu kupljenega izdelka, kataloški številki in komercialnem imenu izdelka ne prevlada nad interesom stranske udeleženke, da teh podatkov ne razkrije oziroma, da jih varuje kor svojo poslovno skrivnost. Kot že pojasnjeno, ti podatki namreč niso vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril, prav tako na podlagi teh podatkov naročnik ni izvedel izbire najugodnejšega ponudnika, niti ti ne predstavljajo specifikacije v smislu drugega odstavka 35. člena ZJN-3. Z razkritjem predmetnih podatkov, bi namreč stranski udeleženci lahko nastala škoda tudi v drugih postopkih javnega naročaja, katerih predmet bi bil podoben predmetnemu javnemu naročilu. Ta škoda pa bi bila, po presoji IP večja od interesa javnosti po pridobitvi zahtevanih informacij. Čemur botruje tudi dejstvo o časovni oddaljenosti sklenitve posla med organom in stansko udeleženko. Pogodba je bila namreč sklenjena že 11. 5. 2018, torej pred več kot petimi leti. Pomanjkanje aktualnosti teh podatkov pa nedvomno vpliva tudi pomanjkanje javnega interesa po razkritju teh podatkov.

·         Na koncu IP še poudarja, da na drugačno odločitev ne more vplivati sklicevanja prosilke na prakso IP. Najprej IP ugotavlja, da odločba, na katero se sklicuje (št. 090-133/2017), za obravnavani primer ni uporabna, ker so bili v tisti zadevi presojani drugi dokumenti javnega naročila in ne podatki o proizvajalcu, nazivu izdelka in kataloški številki. Poleg tega pa, kot že pojasnjeno, je odločitev izhajala iz okoliščin konkretnega primera, torej razpisne dokumentacije in načina, kako je bila ta oblikovana v konkretnem primeru in kakšna merila je vsebovala ter seveda iz presoje sorazmernosti med posegom v pravico do konkurenčnosti stranske udeleženke  ter pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja v konkretni zadevi.

Sklepno

23. Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da bi razkritje podatkov o proizvajalcu, kataloški številki in komercialnemu imenu proizvodov, ki jih je stranska udeleženka navedla na predračunu, ki je del njen ponudbene dokumentacije, prekomerno poseglo v njeno pravico do varstva poslovne skrivnosti in konkurenčne prednosti in s tem kršilo varstvo zaupnosti. Zato razkritje teh podatkov v konkretnem postopku ni sorazmerno z varstvom transparentnosti in javnosti ter načelom prostega dostopa do informacij javnega značaja. Posledično je prosilkina pritožba neutemeljena, zato jo je IP zavrnil na podlagi prvega odstavka 248.člena ZUP.

K II. točki izreka

24. Prosilka je po pooblaščenki v pritožbi z dne 12. 6. 2018 priglasila naslednje stroške: pravno sredstvo v upravnem postopku (tar. št. 28/5) 250 točk oziroma 114,75 EUR, povečano za 22 % DDV.

25. Zahtevek prosilke za povrnitev teh stroškov postopka ni utemeljen. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilke, tako da prosilka sama nosi svoje stroške postopka. Zato je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

K III. točki izreka

26. Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

27. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[18] (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

.

[1] Prosilka je to zahtevo podala po tem, ko je na podlagi zahteve z dne 11. 5. 2018 od organa prejela podatke o konkurenčnih cenah za vse artikle, vseh ponudnikov, ki so se prijavili oz. oddali ponudbe za sklop 8 tega javnega naročila.

[2] Ta vsebinsko ustreza prosilkini zahtevi po posredovanju naziva ponujenega artikla.

[3] Enako Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 28/2020-33 z dne 11. 11. 2020

[4] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002.

[5] Tako tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 (točka 12), ko izpostavlja, da ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1.

[6] Imenovan »Sklep o zaupnosti ponudbene dokumentacije«.

[7] 50. točka obrazložitve.

[8] Zakon o javnem naročanju s komentarjem, Margit Čampa in ostali, Uradni list RS, Ljubljana, str. 67 omenja zadevi C-275/98 Unictron Scandinavia, 1999 in C-324/98 Teleaustria, 2000.

[9] Zakon o javnem naročanju s komentarjem, Margit Čampa in ostali, Uradni list RS, Ljubljana, str. 116.

[10] SEU je v zvezi z direktivami kot sekundarnim pravnim virom EU že večkrat sprejelo stališče, da mora nacionalno sodišče ob razlagi določb nacionalnega prava storiti vse, kar je glede na samo besedilo in namen direktive mogoče, da je rezultat v skladu s ciljem direktive .

[11] To izhaja iz načela lojalnega sodelovanja, določenega v tretjem odstavku 4. člena Pogodbe o Evropski uniji.

[12] 52. in 53. točka obrazložitve.

[13] 55. točka obrazložitve.

[14] https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/242161

[15] Enako Državna revizijska komisija v sklepu, št. 018-119/2017-6.

[16] Npr. Pod zaporedno št. 4: “Igla za odvzem krvi s kapilaro 21G zelena (0,8mm); kapilara v kateri vidimo kri preden nastavimo epruveto mora biti dobro vidna iz vseh kotov od (25mm)”

[17] Iz Okvirnega sporazuma o dobavi laboratorijskega materiala, ki je bil sklenjen med organom in stransko udeleženko 11. 5. 2018, izhaja, da je njegov sestavni del tudi predmetni predračun.

[18] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO