prosilec - Zdravstveni dom Radeče

Številka: 090-183/2026/15

Datum: 15. 9. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki dr. Jeleni Virant Burnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 21. 4. 2026, zoper odločbo Zdravstvenega doma Radeče, Ulica OF 8, 1433 Radeče (v nadaljevanju: organ), št. 2-PP/2026-50 z dne 13. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 21. 4. 2026 zoper odločbo Zdravstvenega doma Rdeče, št. 2-PP/2026-50 z dne 13. 4. 2026, se delno ugodi in se odloči: »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki v elektronski obliki:

-       Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest z dne z dne 19. 12. 2024 in Katalog tipičnih in vodstvenih delovnih mest in nazivov po plačnih skupinah, ki je priloga 2 tega pravilnika«.

2.     Pritožbi prosilke zopet četrto alinejo točke 1.2. izreka izpodbijane odločbe, se ugodi in se četrta alineja točke 1.2. izreka izpodbijane odločbe odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilki v elektronski obliki:

      - mesečne izpise iz Evidence delovnega časa za … za obdobje od 1. 11. 2025 do vključno   

       10. 3. 2026, na način, da v mesečnem izpisu za januar 2026 in marec 2026 prekrije vse podatke v

         prvih dveh vrsticah tabele (za prva dva dneva navedena v tabeli).«

3.     V delu, v katerem mora organ skladno s 2. točko izreka prekriti varovane osebne podatke in v preostalem delu, se pritožba zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Postopek na prvi stopnji

(1) Prosilka je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne, 16. 3. 2026, od organa zahtevala dokumente oziroma podatke v zvezi s tam navedeno zdravnico družinske medicine, javno uslužbenko organa. Navajala je, da se zahteva nanaša na obdobje: od 1. 5. 2024 dalje, ko je bila zaposlena za polni delovni čas, ter na obdobje, ko je zaposlena za 20 % delovnega časa na teden. Zahtevala je:

1.     vse pogodbe o zaposlitvi za to osebo, za navedeno obdobje,

2.     vse anekse k pogodbam o zaposlitvi,

3.     podatek o plačnem razredu ter vse spremembe plačnega razreda v navedenem obdobju,

4.     vse sklepe oziroma odločitve o delovni uspešnosti, vključno z: redno delovno uspešnostjo, delovno uspešnostjo iz naslova povečanega obsega dela, drugimi izplačili iz tega naslova,

5.     podatek o številu dni dopusta, ki pripada zdravnici v času zaposlitve za 20 % delovnega časa,

6.     podatek o številu dni dopusta za Ieto 2025 oziroma za čas polne zaposlitve v ZD Radeče,

7.     soglasje delodajalca — ZD Litija, pri katerem je zaposlena za polni delovni čas, za opravljanje dela pri ZD Radeče v obsegu 20%,

8.     podatek o številu količnikov oziroma realizaciji programa (ali drug primerljiv kazalnik obsega dela), ki jih opravi v času dela za 20 % delovnega časa,

9.     število opredeljenih pacientov

10.  evidenco delovnega časa (izpis), ki ga opravi v ZD Radeče po pogodbi za 20 % delovnega časa,

11.  podatke o izplačilih delovne uspešnosti in izplačilih iz naslova povečanega obsega dela, fotokopije plačilnih list: v času polne zaposlitve v ZD Radeče od 1. 5. 2024 in v času 20 % zaposlitve, do 10. 3. 2026,

12.  zapisnik seje Sveta zavoda Zdravstvenega doma Radeče, na kateri se je obravnavala oziroma se je odločalo o zaposlitvi te osebe,

13.  Zapisnik Strokovnega sveta Zdravstvenega doma Radeče, ki se nanaša na obravnavo zaposlitve oziroma dela te osebe, pri čemer je Strokovni svet opredeljen v 38. in 29. členu Statuta organa.

Sklicevala se je na 38. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) ter zahtevala delni dostop v primeru varovanih osebnih podatkov. Navajala je še, da če organ ne razpolaga z dokumentom v obliki, kot je naveden v zahtevi, prosi za kakršenkoli dokument v materializirani obliki, iz katerega izhajajo zahtevani podatki.

Izpodbijana odločba

(2) Organ je v zvezi s prosilčevo zahtevo izdal odločbo št. 090-10/2026/5 (2123-03) z dne 23. 2. 2026,  (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Z njo je, v zvezi z imenovano posameznico, na katero se glasi zahteva, prosilki :

- s 1. 1. točko izreka, v celoti ugodil in ji dovolil dostop do: Podatkov o plačnem razredu, v obdobju od 1. 5. 2024 do 10. 3. 2026, Sklepov delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za obdobje od 1. 5. 2024 do 10. 3. 2026 in Soglasja za dopolnilno delo;

- z 1. 2. točko izreka je prosilki odobril delni dostop (brez varovanih osebnih podatkov) do: Pogodbe o zaposlitvi s pripadajočim aneksi za obdobje od 1. 5. 2024 do 10. 3. 2026, Podatka o številu dni letnega dopusta za leto 2024, 2025, in 2026, Plačilnih list za obdobje od 1. 5. 2024 do 10. 3. 2026, Evidence delovnega časa po pogodbi za 20% delovnega časa, Število opredeljenih pacientov;

- s 1. 3. točko izreka , v celoti zavrnil dostop do Zapisnikov sej Sveta zavoda Zdravstvenega doma Radeče in Zapisnikov Strokovnega sveta Zdravstvenega doma Radeče, ki se nanašajo na obravnavo zaposlitve oziroma dela te zdravnice, in dostop do Sklepov o podatku redne delovne uspešnosti za obdobje od 1. 5. 2024 do 10. 3. 2026.

V razlogih je glede 1.1. točke izreka navajal, da je plačni razred javne uslužbenke viden neposredno iz priloženih pogodb o zaposlitvi. Glede 1.2. točke izreka je navajal, da Pogodba o zaposlitvi, odločbe o letnem dopustu, plačilne liste in evidenca delovnega časa vsebujejo varovane osebne podatke javne uslužbenke, ki jih je bilo potrebno prekriti. Glede števila opredeljenih pacientov je navajal, da je ta podatek pridobljen s strani ZZZS in navedel tudi število teh pacientov. Glede dokumentov iz 1. 3. točke izreka pa je pojasnil, da z njimi ne razpolaga in se skliceval na določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Glede zapisnikov Sveta zavoda in Strokovnega sveta je pojasnil, da ta dva organa nista obravnavala zaposlitve javne uslužbenke, saj to ni v njuni pristojnosti. Glede sklepov o podatku redne delovne uspešnosti je pojasnil, da javnemu zavodu za redno delovno uspešnost ni potrebno ustvariti sklepa, zato s takšno dokumentacijo ne razpolaga.

Pritožba

(3) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo, in sicer v celoti zoper 1. 3. točko izreka  iz razlogov nepopolnega ugotovljenega dejanskega stanja glede obstoja dokumentov ter glede zavrnilnega dela 1. 2. točke izreka, saj za ne omogoča učinkovitega nadzora nad porabo javnih sredstev. V nadaljevanju je podala pritožbene ugovore glede posameznih sklopov dokumentov:

- glede Zapisnikov sej Sveta zavoda je navajala, da obrazložitev organa, da svet zavoda ni obravnaval zaposlitve konkretne zdravnice, ne predstavlja ugotovitve dejanskega stanja, temveč zgolj trditev organa. Iz odločbe ni razvidno ali je bil pregledan arhiv sej sveta zavoda, ali so bila pregledana gradiva sej, ali obstajajo sklepi sveta zavoda o kadrovskih vprašanjih, ali obstajajo spremembe sistematizacije ali obstajajo delovnih mest, kadrovski ali organizacijski akti, ki se nanašajo na povečanje obsega zaposlitve za 20 %. Svet zavoda je organ upravljanja javnega zavoda, ki odloča o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest. Povečanje obsega zaposlitve zdravnika za dodatnih 20 % pomeni organizacijsko in finančno odločitev, ki po svoji naravi zahteva dokumentirano upravljanja obravnavo na ravni organa. Če takšna dokumentacija obstaja, jo je organ dolžan posredovati. Če ne obstaja, to pomeni odstop od pravil upravljanja javnega zavoda, ne pa zakonitega razloga za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja;

- glede neobstoja zapisnikov Strokovnega sveta je navajala, da je po statutu zavoda Strokovni svet organ, ki sodeluje pri odločanju o organizaciji dela, kadrovskih potrebah in razporejanju zdravstvenega programa. Povečanje obsega zaposlitve zdravnika za 20% neposredno vpliva na organizacijo izvajanja zdravstvene dejavnosti in obremenitev programa, zato predstavlja tipično vprašanje strokovne organizacije dela. Če je bila takšna odločitev sprejeta, mora obstajati dokumentacija o strokovni obravnavi. Če dokumentacija ne obstaja, to pomeni, da odločitev ni bila sprejeta v okviru predpisanega statutarnega postopka, kar ne more predstavljati zakonitega razloga za zavrnitev dostopa;

- organ se v odločbi ni opredelil so sistemizacije delovnih mest, čeprav povečanje obsega zaposlitve brez ustrezne sistemizacije ni mogoče. Sistemizacijo delovnih mest sprejema Svet zavoda. Gre za temeljni organizacijski akt javnega zavoda. Če je bila zaposlitev povečana za dodatnih 20 %, mora obstajati dokumentacija, ki predstavlja pravno podlago za takšno odločitev. Ker organ obstoja te dokumentacije sploh ni preveril, dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno;

- trditev o neobstoju dokumentacije o redni delovni uspešnosti ni pravilna. Delovna uspešnost pomeni izplačilo javnih sredstev. Vsako izplačilo javnih sredstev mora temeljiti na ustrezni dokumentarni podlagi. Ta podlaga obstaja najmanj v obliki obračunskih evidenc, internih odobritev ali drugih listin, ki predstavljajo podlago za izplačilo;

- posredovane, delno prekrite, plačne liste ne omogočajo nadzora nad porabo javnih sredstev. Iz njih ni razviden neto znesek izplačil. S tem ni omogočen vpogled v dejansko višino javnih sredstev, izplačanih javni uslužbenki. Takšna anonimizacija presega dopusten obseg delnega dostopa.

- Organ v odločbi izrecno navaja, da posreduje evidenco delovnega časa. Ta dokument dejansko ni bil posredovan, zato odločba temelji bodisi na napačno ugotovljenem dejanskem stanju ali pa sploh ni bila izvršena;

Na koncu je navajala, da se odločbe ne da preizkusiti, ker organ ni pojasnil katere evidence je pregledal, katero dokumentacijo je preveril in ali obstajajo spremljajoči kadrovski ali organizacijski akti. Zgolj navedba, da dokumenti ne obstajajo, ne predstavlja zakonite obrazložitve odločbe. IP predlaga, da odločbo v izpodbijanem delu odpravi in organu naloži posredovanje zapisnikov sej sveta zavoda, zapisnikov strokovnega sveta, dokumentacije o sistematizaciji delovnih mest, dokumentacije o delovni uspešnosti, popolnih plačilnih list in evidence delovnega časa.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo odstopil v reševanje IP, z dopisom, št. 43-KN-2026 z dne 24. 4. 2026.

(5) Ker organ pritožbi ni priložil nobenih dokumentov zadeve, je IP organ, z dopisom, št. 090-183/2026/2 z dne 8. 5. 2026 in nato s ponovnim dopisom, št. 090-183/2026/3 z dne 8. 6. 2026, pozval, naj mu posreduje, prosilkino zahtevo, izpodbijano odločbo, vse dokumente, ki jih je prepoznal kot predmet prosilkine zahteve, in sicer v obliki kot so bili posredovani prosilki z delnim dostopam ter tudi v izvorni obliki, brez prikritih podatkov. Poleg tega ga je pozval k pojasnitvi razlogov, zakaj z dokumentacijo iz 1. 3. točke izreka izpodbijane odločbe ne razpolaga in k opredelitvi do pritožbenih navedb.

(6) Organ je svoj odgovor podal z dopisom, št. 92-KN-2026 z dne 11. 6. 2026. V njem je navajal, da prilaga prosilkino zahtevo, izpodbijano odločbo, vse dokumente, ki ustrezajo prosilkini zahtevi, brez prekritih podatkov ter dokumentacijo, kot je bila posredovana prosilki, brez prekritih podatkov. Kar se tiče pojasnil in navedb pa je navajal, da je vse podatke navedel že v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Pojasnil je še, da je pri pripravi in posredovanju evidence delovnega časa prišlo do nenamernega spogleda, zaradi katerega prosilki ta ni bila posredovana. Dopisu je priložil vse plačne liste brez prikritih podatkov, obvestila o določitvi letnega dopusta za leto 2024, 2025 in 2026, na način, kot so bila posredovana prosilki, 20 sklepov o plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 12. 2024 in soglasje ZD Litija z dne 3. 11. 2025.

(7) IP je po prejemu tega odgovora, ugotovil, da organ, dopisu ni priložil prosilkine zahteve z dne 16. 3. 2026, čeprav je v dopisu navedena med prilogami. Prav tako dopisu ni priložil vse dokumentacije v obliki in obsegu, kot je bila posredovana prosilki. Zato je na organ naslovil dodatni poziv, št. 090-183/2026/5 z dne 30. 6. 2026, za predložitev prosilkine zahteve, dokumentacije v obliki in obsegu kot je bila posredovana prosilki, informacije glede posredovanja evidence delovnega časa, pojasnila glede obravnave zaposlitve javnega uslužbenca, redne delovne uspešnosti in sistemizacije delovnih mest.

(8) Organ je na ta poziv odgovoril 8. 9. 2026, ponovnem pozivu IP, št. 090-183/2026/6 z dne 25. 8. 2026. IP je posredoval še prosilkino zahtevo, vso dokumentacijo, v obsegu in obliki kot je bila posredovana  prosilki: plačne liste za obdobje od 1. 5. 2024 do 10. 3. 2026 s prekritimi podatki, Pogodbo o zaposlitvi z dne 30. 12. 2024 s prekritimi podatki, 20 sklepov o plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, soglasje ZD Litija z dne 3. 11. 2025, Pogodbo o zaposlitvi z dne 21. 5. 2025 s prikritimi podatki, Pogodbo o zaposlitvi o dopolnilnem delu z dne 30. 10. 2025 in obvestila o določitvi letnega dopusta za leto 2024, 2025 in 2026. Poleg tega je posredoval še Pravilnik o sistemizaciji z dne 19. 12. 2024 ter pripadajoči katalog delovnih mest, Mnenje Zavoda RS za zaposlovanje, št. 11023-469/2025-2 z dne 21. 10. 2025 o ugotavljanju deficitarnosti poklica zdravnika po 147. členu ZDR-1 in evidenco delovnega časa za predmetno javno uslužbenko za zahtevano obdobje. Pri tem je pojasnil, da evidenca delovnega časa v predhodno posredovani dokumentaciji ni bila vključena zaradi nenamerne administrativne napake, zato posledično ni bila posredovana prosilki. V zvezi z redno delovno uspešnostjo je še pojasnil, da veljavna zakonodaja in podzakonski predpisi za javni sektor ne določajo obveznosti izdaje posebnega individualnega sklepa za vsakega javnega uslužbenca kot načina oziroma pogoja za določitev in izplačilo redne delovne uspešnosti. Predpisi določajo kriterije in merila za določitev delovne uspešnosti, način njenega določanja ter obveznost ustreznega obveščanja. Pri organu so bile tabele o izplačani redni delovni uspešnosti za zaposlene objavljena na oglasni deski zavoda, s čimer je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje zaposlenih o izplačani delovni uspešnosti (razvidna na plačilnih listih). V zvezi z opravljanjem dela zdravnice je še pojasnil, da je organ po prenehanju oziroma odpovedi delovnega razmerja zdravnice objavil razpise za zasedbo prostega delovnega mesta. Ker na objavljene razpise ni bilo prijavljenih kandidatov, ki bi zapolnili prosto delovno mesto, je organ z javno uslužbenko sklenil pogodbo o dopolnilnem delu, na podlagi katere je bilo zagotovljeno nadaljnje opravljanje potrebnega dela.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(9) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(10) V zadevi ni sporno, da se je vseh 13. točk prosilkine zahteve nanaša na dostop do podatkov v zvezi s konkretno javno uslužbenko, zaposleno pri organu[1]. Ob tem se nekatere točke prosilkine zahteve nanašajo na obdobje od 1. 5. 2024 dalje, ko je bila zaposlena za polni delovni čas in na obdobje, ko je zaposlena za 20 % delovnega časa na teden, nekatere (npr. evidenca delovnega časa) pa le na obdobje, ko je zaposlena za 20 % delovnega časa na teden.

(11) Za potrebe časovnega okvira zahteve IP, je IP z vpogledom v Pogodbo o zaposlitvi o dopolnilnem delu z dne 30. 10. 2025  ugotavlja, da se je obdobje, ko je bila javna uslužbenka zaposlena za 20 % delovnega časa na teden začelo 1. 11. 2025. Upoštevajoč to ugotovitev in časovni obseg, kot ga je prosilka zamejila v zahtevi, ta torej obsega dokumente za obdobje od 1. 5. 2024 do 31. 10. 2025, in od 1. 11. 2025 do 10. 3. 2026.

(12) Organ je z izpodbijano odločbo o prosilkini zahtevi odločil tako, da ji je:

-       v celoti odobril: dostop do podatka o plačnem razredu javne uslužbenke (ta izhaja iz posredovanih pogodb o zaposlitvi), 20 sklepov o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za obdobje od 1. 5. 2024 do 10. 3. 2026 in soglasja ZD Litija za dopolnilno delo. Prav tako ji je v celoti odobril dostop do in podatka o številu odobrenih pacientov, ki ga je navedel v odločbi in podatka o številu dni letnega dopusta za leto 2024, 2025 in 2026 Glede slednjih IP, iz podatkov spisa ugotavlja, da je organ prosilki posredoval 3 sklepe o letnem dopustu, z delnim dostopom, iz katerih izhaja število dni letnega dopusta za navedena leta. Ker iz prosilkine zahteve izhaja, da je zahtevala število dni letnega dopusta, ne dostop do sklepov, je IP štel da je bilo zahtevi v tem delu (5. in 6. točka zahteve) v celoti ugodeno.

-       zaradi izjeme varstva osebnih podatkov je organ delno je zavrnil dostop do: Pogodb o zaposlitvi za javno uslužbenko za obdobje od 1. 5. 2024 do 10. 3. 2026, plačnih list za obdobje od  1. 5. 2024 do 10. 3. 2026 in Evidence delovnega časa;

-       zaradi neobstoja dokumentov pa je v celoti zavrnil dostop do: Zapisnikov Sveta zavoda in Zapisnikov Strokovnega sveta, na katerih se je obravnavalo zaposlitev oziroma delo javne uslužbenke, ter do sklepov o podatku redne delovne uspešnosti za obdobje od 1. 5. 2024 do 10. 3. 2026.

(13) IP ugotavlja, da prosilka odločbo izpodbija v delno v delno zavrnilnem delu (1. 2. točka izreka izpodbijane odločbe), in sicer glede delnega prekritja plačnih list, za katere trdi, da ji je organ v njih prekril preveč podatkov.  Medtem ko delnemu dostopu do Pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 12. 2024, Pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 5. 2025 in Pogodbe o zaposlitvi o dopolnilnem delu z dne 30. 10. 2025, ne nasprotuje. V zvezi z odločitvijo organa glede delnega dostopa do izpisa evidence delovnega časa (10. točka zahteve), pa navaja, da je od organa ni prejela. Dalje v celoti izpodbija tudi zavrnilni del odločbe (1.3. točka izreka izpodbijane odločbe) in trdi, da organ ni izkazal neobstoja predmetnih Zapisnikov Sveta zavoda in Strokovnega sveta zavoda, ter da trditev o neobstoju dokumentacije o redni delovni uspešnosti ni verodostojna. Poleg tega trdi, da ji evidenca delovnega časa ni bila posredovana in da organ ni odločil od zahtevanih dokumentih v zvezi s sistemizacijo delovnih mest.

(14) Navedeno pomeni, da je v zadevi sporno:

-       ali je organ z izpodbijano odločbo odločil o celotni prosilkini zahtevi, ker prosilka v pritožbi navaja, da ni bilo odločeno o dokumentaciji o sistemizaciji delovnih mest,

-       ali je organ, ob sklicevanju na določbe 3. točke prvega dostavka 6. člena, v plačnih listah pravilno prekril varovane osebne podatke, in

-       ali je zahtevo v delu, ki se nanaša na dostop do predmetnih Zapisnikov Sveta zavoda, Zapisnikov Strokovnega sveta in podatkov glede redne delovne uspešnosti pravilno zavrnil iz razlogov, ker z njimi ne razpolaga (prvi dostavek 4. člena ZDJZ) .

(15) Kar se tiče pritožbenih navajanj, da prosilki ni bila posredovana Evidenca delovnega časa, o kateri je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, s katero je bil prosilki odobren delni dostop do nje (1. 2. izreka izpodbijane odločbe), pa IP pojasnjuje, da se ta ugovor nanaša na izvršitev izpodbijane odločbe, ki ni predmet presoje tega pritožbenega postopka. Ob tem IP ugotavlja, da je organ v dopisu, št. 92-KN-2026 z dne 11. 6. 2026 glede tega pritožbenega ugovora pojasnil, da je pri pripravi in posredovanju evidence delovnega časa prišlo do nenamernega spogleda, zaradi katerega prosilki ta ni bila posredovana. IP je tekom pritožbenega postopka ugotovil, da evidenca delovnega časa prosilki res še ni bila posredovana.

Ker se prosilka v zvezi z evidenco delovnega časa ni seznanila, in ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja jasno, katere podatke v njej je organ prekril, ko je glede nje odobril delni dostop, se prosilka glede tega tudi ni mogla pritožiti in s tem učinkovito izvršiti svoj pravico do pravnega sredstva. IP je zato v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti preveril ali je organ v njej pravilno prekril osebne podatke javne uslužbenke. Pri tem je odločil tudi o posredovanju evidence delovnega časa prosilki, iz razlogov in v obsegu, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te odločbe.

a)    Ali je organ odločil o celotni prosilkini zahtevi

(16) Prosilka v pritožbi navaja, da iz odločbe ne izhaja, da bi organ preveril obstoj dokumentacije sistemizaciji delovnih mest, čeprav povečanje obsega zaposlitve brez ustrezne sistemizacije ni mogoče. Sistemizacijo delovnih mest sprejema Svet zavoda. Gre za temeljni organizacijski akt javnega zavoda. Če je bila zaposlitev povečana za dodatnih 20 %, mora obstajati dokumentacija, ki predstavlja pravno podlago za takšno odločitev.

(17) Iz teh pritožbenih navedb izhaja, da je prosilka s temi navedbami nasprotovala ugotovitvi organa, da ne razpolaga z Zapisniki Sveta zavoda in Strokovnega sveta zavoda, ki bi obravnaval zaposlitev javne uslužbenke za dodatnih 20 %.

(18) IP ugotavlja, da je prosilkina zahteva vsebovala 13. točk in da se nobena od njih izrecno ne nanaša na dostop do sistemizacije delovnih mest organa. Je pa prosilka v zahtevi tudi navajala, da če organ z določenim dokumentom ne razpolaga v obliki, kot je naveden v zahtevi, prosi za kakršenkoli dokument v materializirani obliki, iz katerega izhajajo zahtevani podatki. IP je zato, ob upoštevanju široke razlage obsega prosilkine zahteve, zaključil, da bi bilo v ta obseg mogoče šteti tudi dokumentacij o sistemizaciji delovnih mest, ki bi izkazovala zaposlitev javne uslužbenke za dodatkih 20%, še posebej ob dejstvu, pojasnil, da je po prenehanju oziroma odpovedi delovnega razmerja zdravnice objavil razpise za zasedbo prostega delovnega mesta. Ker na objavljene razpise ni bilo prijavljenih kandidatov, ki bi zapolnili prosto delovno mesto, je z javno uslužbenko sklenil pogodbo o dopolnilnem delu, na podlagi katere je bilo zagotovljeno nadaljnje opravljanje potrebnega dela. To je izkazoval s pozitivnim  Mnenjem Zavoda RS za zaposlovanje, št. 11023-469/2025-2 z dne 21. 10. 2025 o ugotavljanju deficitarnosti poklica zdravnika po 147. členu ZDR-1. Organ pa je tudi pojasnil, da, ker je šlo za takšno obliko zaposlitve, Svet zavoda in strokovni svet organa nista odločala o zaposlitvi zdravnice, ampak je to v izključni pristojnosti direktorja.

(19) Glede na navedeno je IP zaključil, da je kot predmet prosilkine zahteve, ki izkazuje spremembe sistemizacije zaradi zaposlitve javne uslužbenke v okviru dopolnilnega dela, mogoče prepoznati tudi dokumenta:  Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest z dne mest z dne 19. 12. 2024 ter Katalog tipičnih in vodstvenih delovnih mest in nazivov po plačnih skupinah, ki je priloga 2 tega pravilnika, ki ju je IP posredoval organ.

(20) IP je pogledal vanju in ugotovil, da ne vsebujeta nobene od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, teh pa ni zatrjeval niti organ ob odstopu teh dveh dokumentov.

(21) Upoštevaje navedeno je prosilkina pritožba glede pomanjkljive ugotovitve dejanskega stanja (obsega zahteve) v tem delu utemeljena, zato je IP, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, pritožbi ugodil in naložil organu, da mora prosilki posredovati v roku enaintridesetih dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki,  posredovati tudi Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest z dne mest z dne 19. 12. 2024 ter pripadajoči Katalog delovnih mest, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

b)    Izjema 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(22) Organ je s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov delno zavrnil dostop do plačnih list, pogodb o zaposlitvi in o dopolnilnem delu ter izpisa evidence delovnega časa za javno uslužbenko, na katero se nanaša zahteva.

(23) IP najprej glede varovanih osebnih podatkov navaja, da 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(24) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(25) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP in dejstvo, da se je zahteva glasila na poimensko imenovano javno uslužbenko, IP tako ugotavlja, da zahtevani dokumenti: plačni listi, pogodbe o zaposlitvi in evidenca delovnega časa, ki so predmet presoje pritožbenega postopka,  nedvomno vsebujejo osebne podatke te osebe. 

(26) Za obdelavo osebnih podatkov (tudi za njihovo posredovanje javnosti oziroma prosilki po ZDIJZ) mora biti podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(27) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(28) V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. 

(29) IP pojasnjuje, da zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, funkcionarjev in javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja  določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani).

(30) Poleg tega zakonsko podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javne uslužbenke v zahtevanih dokumentih v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja tudi Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS). Ta se uporablja od 1. 1. 2025, in namesto dosedanjega ZSPJS, v prvem odstavku 48. člena ZSTSPJS (naslovljenem javnost plač in posredovanje podatkov o plačah in drugih stroških dela) določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni osebno ime in priimek javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, bruto znesku plače in bruto znesku vseh sestavin plače, razen o dodatku za delovno dobo[2].

(31) Ob tem IP poudarja, da se mora vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oziroma z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ (2. člen) je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in ostalimi osebnimi podatki, ki nastanejo oziroma so vezani na posameznika ob opravljanju delovnega razmerja, vendar niso neposredno povezani s samim izvrševanjem njegove delovne obveznosti. Če to stališče povežemo z določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ugotovimo, da je njen namen le razkritje tistih osebnih podatkov javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu[3].

(32) Presojo posega v pravice javnih uslužbencev (tudi v pravico do varstva osebnih podatkov) je tako v tem delu, v okviru 48. člena ZSTSPJS in 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki javnih uslužbencev, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način pravica dostopa do informacij javnega značaja državljanom, medijem in civilni družbi omogoča nadzor nad delom javne uprave in nadzor nad porabo javnih sredstev. Vsak, ki sklene pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, se mora že na podlagi samega zakona zavedati, da njegovi osebni podatki v določenem delu (npr. glede plače) ne bodo varovani. Tako ZSTSPJS kot Zakon o javnih uslužbencih (v nadaljevanju: ZJU -1) za posameznike, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju, določata poseben javnopravni režim, tako pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, določanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, višini plače, sistemizaciji delovnih mest, in pogojih za opravljanje dela.

(33) Glede na vse navedeno se tako IP v nadaljevanju opredeljuje do posameznih (sklopov) zahtevanih dokumentov. Ob tem IP ponovno poudarja, da iz pritožbenih navedb izhaja, da se je prosilka v zvezi z delnim dostopom zaradi prekritja osebnih podatkov pritožuje le zoper delni dostop do plačnih list. Ne pa tudi glede delnega dostopa do Pogodb o zaposlitvi in izpisa Evidence delovnega časa[4]. IP je zato, v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti najprej presodil pravilnost in zakonitost dostopa do Pogodb o zaposlitvi in do evidence delovnega časa.

-       Pogodbe o zaposlitvi in o dopolnilnem delu

(34) Z vpogledom v posredovani Pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 5. 2025 in z dne 30. 10. 2025 ter v Pogodbo o zaposlitvi o dopolnilnem delu z dne 30. 10. 2025, IP ugotavlja, da je organ v njih pravilno prekril podatke o datumu rojstva, EMŠO, davčni številki in stalnem prebivališču javne uslužbenke, saj ne gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javne uslužbenke in gre v tem primeru za varovane osebne podatke.[5]  Ostali osebni podatki: ime, priimek, naziva in šifra delovnega mesta, podatki glede lokacije opravljanja dela so podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja in zato javno dostopni.

(35) Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP[6]. IP je tudi sicer že večkrat zavzel stališče, da imajo osebe, ki so zaposlene v javnem sektorju, zaradi načela odprtosti javne uprave in s tem povezanega načela transparentnosti bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti v primerjavi z ostalimi posamezniki, ko gre za podatke, ki so v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Takšno stališče je potrjeno tudi z upravno sodno prakso[7].

-       Evidenca delovnega časa

(36) Organ je dostop do evidence delovnega časa javne uslužbenke odobril z delnim dostopom. IP ugotavlja, da niti iz izreka, niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, katere podatke je v evidenci prekril, prosilki pa delnega dostopa evidence (za razliko od ostalih dokumentov, npr. pogodb o zaposlitvi) tudi ni posredoval. Kot že pojasnjeno zgoraj, se je prosilka v zvezi s tem sklopom dokumentov pritožila le glede neizvršitve odločbe (da ji organ teh dokumentov še ni posredoval, čeprav je o njih odločil z izpodbijano odločbo), saj se glede obsega prekritja zaradi pomanjkljivega izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe, ob njeni neizvršitvi, niti ni mogla.

(37) IP je zato, v okviru presoje materialna prava po uradni dolžnosti, preveril, ali je organ delni dostop do izpisov evidence delovnega časa, pravilno izvedel. 

(38) IP ugotavlja, da se je prosilkina zahteva glede dostopa do evidence delovnega časa javne uslužbenke (10. točka zahteve) nanašala samo na obdobje, ko je javna uslužbenka opravljala delo po pogodbi za 20 % delovnega časa, torej od 1. 11. 2025 do 10. 3. 2026[8].

(39) Pri pregledu zahtevanih izpisov evidence delovnega časa za navedeno obdobje je IP ugotovil, da so v njih navedeni ime in priimek javne uslužbenke, ter tabela s stolpci z naslovi »Dan, Datum od, Do, Ur, Vrsta dela in ++« Ob strani izpisa je tudi tabela, z vrsticami, ki vključuje prenos ur, delovne ure, mesečni plan, ure v breme, število dni (lanskega) dopusta, ter vrednost rednega dela, dodatka na izmensko delo, prevoza na delo in prehrane na delu. Navedeni podatki nedvomno predstavljajo osebne podatke javne uslužbenke, hkrati pa v večinskem delu tudi podatke v zvezi z opravljanjem njenega delovnega razmerja. Koliko časa in katere dni je posamezen delavec opravljal svoja dela in naloge, je zato podatek, ki je v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kot že pojasnjeno pa posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec pa ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

(40) Iz vsega navedenega izhaja, da ime in priimek javne uslužbenke, dan[9] prisotnosti ali odsotnosti na delovnem mestu, čas prihoda in odhoda na delovno mesto, število ur prisotnosti na delovnem mestu, mesečni plan, delovne ure, prenos ur iz drugega meseca, plačani čas prisotnosti na delovnem mestu, število nadur, neplačani čas in vrsta odsotnosti, ki je neposredno povezana z delovnim razmerjem v javnem sektorju (npr. »izredno delo«), »koriščenje ur«, »prosto« (kategorija, ki ne razkriva razloga odsotnosti), dodatek na izmensko delo, vrednost prevoza na delo in prehrane na delu ter število dni letnega in lanskega letnega dopusta niso varovani osebni podatki.

(41) Poleg teh podatkov pa zahtevani izpisi vsebujejo tudi druge osebne podatke o odsotnosti javne uslužbenke z delovnega mesta na točno določen dan. Ker razlogi teh odsotnosti niso neposredno povezani z delovnim razmerjem v javnem sektorju, obenem pa ne gre neposredno za izvrševanje javnih funkcij ali nalog iz delovnega razmerja in kaže tudi na osebne okoliščine javnih uslužbencev, po oceni IP ne gre za podatke, glede katerih bi bilo mogoče uporabiti izjemo od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne gre namreč niti za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niti ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.[10]. Navedeni podatki zato predstavljajo varovane osebne podatke in jih prosilki ni dopustno posredovati[11]. Ob tem IP pojasnjuje, da čeprav gre za t. i. varovane osebne podatke, je zahtevi prosilke, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi.

(42) Ker je bila izpodbijana odločba tudi glede odločitve v zvezi z delnim dostopom do evidence delovnega časa v izreku in obrazložitvi pomanjkljiva do te mere, da se je ne da preizkusiti, je IP na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, odpravil izpodbijano odločbo v tem delu, ki se nanaša na dostop do evidence delovnega časa, in s to odločbo sam rešil zadevo , tako, da je organu naložil posredovanje izpisov delovnega časa za zahtevano obdobje s prekritjem varovanih osebnih podatkov, kot izhaja iz 2. točke te odločbe.

-       Plačne liste

(43) Organ je z izpodbijano odločbo odločil o dostopu do plačnih list za javno uslužbenko in odobril delni dostop do njih. Plačne liste je prosilki tudi posredoval. Edini pritožbeni ugovor v zvezi z njimi je, da je v njih prekril neto zneske in s tem onemogočil nadzor nad porabo javnih sredstev.

(45) IP pojasnjuje, da je takšen pritožbenih ugovor neutemeljen. Kot že pojasnjeno zakonito pravno podlago za dostop do plač javnih uslužbencev predstavlja 48. člena ZSTSPJS (naslovljenem javnost plač in posredovanje podatkov o plačah in drugih stroških dela) določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni osebno ime in priimek javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, bruto znesku plače in bruto znesku vseh sestavin plače, razen o dodatku za delovno dobo[12].

(46) Da so plače v javnem sektorju javne, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS, št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, ter sklepa Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.

(47) Da so plače v javnem sektorju javne, v smislu, da se lahko za vsakega funkcionarja in javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS, jasno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. IU 1847/2021-15 z dne 24. 8. 2022, št. I U 762/2021-28 z dne 12. 3. 2024, št. I U 760/2021-17 z dne 15. 3. 2024 in št. I U 761/2021-17 z dne 18. 3. 2024. Upravno sodišče je tako že v sodbi št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011 med drugim navedlo, da »je po mnenju sodišča smiselnost javnosti plač v javnem sektorju ravno v tem, da je javnosti dostopno koliko ima posamezen poimensko naveden javni uslužbenec osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost. V nasprotnem primeru bi se izničil pomen javnosti plač v javnem sektorju, saj če temu ne bi bilo tako, potem bi se javnosti lahko predstavili zgolj plačilni listi brez imen in priimkov ter ostalih osebnih podatkov in z izbrisanimi podatki za delovno dobo, to pa ne bi pomenilo javnosti plač v javnem sektorju. Sodišče nadalje meni, »da je bil namen zakonodajalca, da so plače v javnem sektorju javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca poimensko ve, kakšno plačo ima, razen določenih omejitev, ki jih 38. člen ZSPJS določa«. Takšno stališče Upravnega sodišča je potrdilo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011, pred tem pa je Vrhovno sodišče o tem vprašanju že odločalo v odločbi št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009. V sodbi Upravnega sodišča št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017 pa je sodišče celo poudarilo, citirano: »Pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki so javno dostopni, se mora dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu, ne glede na njegov namen. Sodišče s tem v zvezi lahko pritrdi toženi stranki, da pri objavi informacij javnega značaja lahko pride tudi do kršitev (tudi človekovih pravic), vendar to ni stvar tega postopka, temveč je lahko stvar kakšnih drugih postopkov.« (točka 19). V tej zadevi je namreč sodišče pritrdilo IP, ki je odločil o prostem dostopu do plačilnih list določenega funkcionarja in javnih uslužbencev (upoštevaje 38. člen ZSPJS).

(48) Upravno sodišče o vprašanju javnosti plač zaposlenih v javnem zdravstvenem domu (ZD Vrhnika), vključujoč imena in priimke zaposlenih, skupaj z izplačano bruto plačo, že odločalo in v sodbi pod št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011 odločilo, da ne gre za varovane osebne podatke, ker je za njihovo posredovanje javnosti podana neposredna zakonska podlaga. Tudi v kasnejših primerih, ki jih je IP izpostavil že v predhodnem odstavku, je Upravno sodišče pritrdilo IP, ko je v svojih odločbah odločil o prostem dostopu do podatkov o imenih, priimkih in plačah (bruto) javnih uslužbencev, zaposlenih v zdravstvenih ustanovah kot javnih zavodih (Univerzitetni klinični center Ljubljana, Splošna bolnišnica Celje).

(49) Upoštevaje pritožbeni ugovor glede posredovanja neto zneskov plač IP poudarja, da podatek o prejemkih in s tem podatek o porabi javnih sredstev predstavljajo bruto zneski izplačil, razen pri izplačilu za stroške prehrane in prevoza na delo ter regresu, ki so le v neto znesku in od katerih se davki in prispevki ne obračunajo. Strošek za delodajalca kot izplačevalca plače v odnosu do zaposlenega je namreč bruto prejemek zaposlenega, med tem ko je neto znesek obračuna in izplačila odvisen (tudi) od osebnih okoliščin posameznika, ki izhajajo iz njegovih osebnih okoliščin, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (npr. število prijavljenih družinskih članov, ki se upoštevajo kot vzdrževani člani pri dohodninski osnovi, morebitne osebne, zdravstvene ali socialne okoliščine, ki bi izhajale iz plačilne liste). V skladu s tem so kot informacije javnega značaja prosto dostopni podatki o bruto zneskih (neto zneski pa so varovani), razen podatka o dodatku za delovno dobo, ki je, po določbi 48. člena ZSTSPJS izrecno varovan in se ne posreduje niti v obliki bruto zneskov. Varovani osebni podatki na plačilnih listah so tudi podatki, ki niso povezani z delovnim razmerjem posameznika (kraj bivanja, davčna številka, številka TRR, ipd.).

(50) Glede na navadno in ob vpogledu v posredovane plačne liste, IP ugotavlja, da je organ delni dostop do njih opravil skladno z opisano zakonsko podlago, zato so pritožbeni ugovori o dostopu do neto zneskov, neutemeljeni.

c)     Glede neobstoja Zapisnikov Sveta zavoda, Zapisnikov Strokovnega sveta in podatkov glede redne delovne uspešnosti

(51) Organ je del zahteve, ki se nanašana dostop do Zapisnikov Sveta zavoda, Zapisnikov Strokovnega sveta in podatkov glede redne delovne uspešnosti zavrnil, ker je ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga.

(52) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(53) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(54) Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga. Prosilec ima glede na navedeno, po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(55) Poleg tega IP v pritožbenem postopku nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, četudi bi z njimi morebiti moral razpolagati. Povedano drugače, pritožbeni argumenti, da bi organ skladno z zakonodajo oziroma svojimi pristojnostmi in nalogami moral posedovati določeno dokumentacijo, v pritožbenih postopkih na področju dostopa do informacij javnega značaja niso relevantni, temveč je bistveno vprašanje dejanskega obstoja zahtevane dokumentacije.

-       Zapisniki Sveta zavoda in Zapisniki Strokovnega sveta zavoda, kjer je bila obravnavana zaposlitev javne uslužbenke

(56) Glede neobstoja teh dokumentov, je organ v izpodbijani odločbi pojasnil, da ti ne obstajajo, ker ta dva organa nista obravnavala zaposlitve javne uslužbenke, saj to ni v njuni pristojnosti. V pritožbenem postopku je organ na poziv IP te svoje navedbe konkretiziral, upoštevajoč pri tem tudi pritožbene navedbe o pristojnosti teh dveh organov. Pojasnil je organ po prenehanju oziroma odpovedi delovnega razmerja javne uslužbenke objavil razpise za zasedbo prostega delovnega mesta. Ker na objavljene razpise ni bilo prijavljenih kandidatov, ki bi zapolnili prosto delovno mesto, je organ z javno uslužbenko sklenil pogodbo o dopolnilnem delu, na podlagi katere je bilo zagotovljeno nadaljnje opravljanje potrebnega dela, brez obravnave take zaposlitve na Svetu zavoda ali Strokovnem svetu zavoda. Ob tem je priložil tudi pozitivno mnenje Zavoda RS za zaposlovanje o ugotavljani deficitarnosti poklica po 147. čl. ZDR-1 in Pogodbo o zaposlitvi o dopolnilnem delu z dne 30. 10. 2025, ki je bila , v okviru zahteve, posredovana tudi prosilki.  Pojasnil je, da Svet zavoda in strokovni svet nista odločata o zaposlitvi zdravnice, saj je o v izključni pristojnosti direktorja, zato te tematike ta dva organa nista obravnavala (upoštevajoč  Program dela ter finančni in kadrovski načrt zavoda za leto 2025 oz. 2026).

(57) IP ni našel razlog, da bi dvomil v takšne navedbe organa, saj ej organ pojasnil način zaposlitve konkretne javne uslužbenke. Poleg tega IP v pritožbenem postopku nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih prosilec navaja v pritožbi, četudi bi z njimi morebiti moral razpolagati. Povedano drugače, pritožbeni argumenti, da bi organ skladno z zakonodajo oziroma svojimi pristojnostmi in nalogami moral posedovati določeno dokumentacijo, v pritožbenih postopkih na področju dostopa do informacij javnega značaja niso relevantni, temveč je bistveno vprašanje dejanskega obstoja zahtevane dokumentacije.

(58) IP je zato potrdil ugotovitev organa, da z zahtevanimi Zapisniki Sveta zavoda in Zapisniki Strokovnega sveta zavoda, kjer je bila obravnavana zaposlitev javne uslužbenke, organ ne razpolaga, zato je v tem delu pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248.člena ZUP.

-       Podatki o redni delovni uspešnosti javne uslužbenke

(59) IP najprej ugotavlja, da je prosilka z zahtevo v zvezi z redno delovno uspešnostjo javne uslužbenke zahtevala dostop do Sklepov ali odločitev o redni delovni uspešnosti (4. točka izreka) ter podatke o izplačilih delovne uspešnosti (11. točka izreka). Navajala je še, da če organ ne razpolaga z dokumentom v obliki, kot je naveden v zahtevi, prosi za kakršenkoli dokument v materializirani obliki, iz katerega izhajajo zahtevani podatki.

(60) Organ je z izpodbijano odločbo zahtevo v tem delu zavrnil in navajal, da Sklepi o redni delovni uspešnosti ne obstajajo, ker organu za redno delovno uspešnost ni potrebno ustvariti sklepa, zato s takšno dokumentacijo ne razpolaga. Tekom pritožbenega postopka je navajal, da veljavna zakonodaja in podzakonski predpisi za javni sektor ne določajo obveznosti izdaje posebnega individualnega sklepa za vsakega javnega uslužbenca kot načina oziroma pogoja za določitev in izplačilo redne delovne uspešnosti. Predpisi določajo kriterije in merila za določitev delovne uspešnosti, način njenega določanja ter obveznost ustreznega obveščanja. Pojasnil je, da je organ tabele o izplačani redni delovni uspešnosti za zaposlene objavil na oglasni deski zavoda, s čimer je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje zaposlenih o izplačani delovni. Izplačilo redne delovna uspešnost pa je sicer razvidno na plačilnih listih.

(61) Prosilka je v pritožbi navajala, da trditev o neobstoju dokumentacije o redni delovni uspešnosti ni pravilna. Delovna uspešnost pomeni izplačilo javnih sredstev. Vsako izplačilo javnih sredstev mora temeljiti na ustrezni dokumentarni podlagi. Ta podlaga obstaja najmanj v obliki obračunskih evidenc, internih odobritev ali drugih listin, ki predstavljajo podlago za izplačilo.

(62) IP najprej ugotavlja, da je prosilka z zahtevo v zvezi z redno delovno uspešnostjo javne uslužbenke zahtevala dostop do Sklepov ali odločitev o redni delovni uspešnosti (4. točka izreka) ter podatke o izplačilih delovne uspešnosti (11. točka izreka). Navajala je še, da če organ ne razpolaga z dokumentom v obliki, kot je naveden v zahtevi, prosi za kakršenkoli dokument v materializirani obliki, iz katerega izhajajo zahtevani podatki.

(63) Kar se tiče dostopa do sklepov oziroma odločitev delovni uspešnosti, IP ugotavlja, da so navedbe organ o tem, da posebnih sklepov ali drugih odločitev o delovni uspešnosti, ki bi bili izdani konkretnemu javnemu uslužbencu,  ni potrebno izdajati, pravilne.  ZSTSPJS, v poglavju z naslovom »Del plače za delovno uspešnost » (29. do vključno 26. člen, opomba IP), ne predvideva, da bi organ v zvezi z delovno uspešnostjo izdal sklep ali drugo odločitev, ki bi se nanašala na konkretnega posameznika.  Skladno z določbo drugega odstavka 32. člena ZSTSPJS del plače za delovno uspešnost na podlagi kriterijev in meril določi predstojnik ali poslovodni organ ali oseba, ki je javnemu uslužbencu nadrejena tako, da najprej določi del plače za delovno uspešnost tistim javnim uslužbencem, ki opravljajo dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, iz razlike sredstev pa tistim javnim uslužbencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v posameznem obdobju. Kot določa četrti odstavek tega člena se o izplačilu dela plače za delovno uspešnost se za posamezno obdobje izplačevanja izda obvestilo, v katerem se navedejo: celoten obseg sredstev za izplačilo dela plače za delovno uspešnost po virih iz prvega odstavka prejšnjega člena, javni uslužbenci, ki prejmejo del plače za delovno uspešnost, z ločeno navedbo javnih uslužbencev, ki prejmejo del plače za delovno uspešnost zaradi opravljanja dodatnega dela ali večjega obsega dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest in ločeno navedbo javnih uslužbencev, ki prejmejo delovno uspešnost zaradi opravljanja dela na projektu, in višina izplačila dela plače za delovno uspešnost za posameznega javnega uslužbenca. Zakon torej posebnih odločitev, ki bi bile izdane konkretnemu javnemu uslužbencu ne predvideva.

(64) IP je zato sledil organu, da s sklepi ozrimo odločitvami, ki bi se nanašali na delovno uspešnost konkretne javen uslužbenke ne razpolaga.

(65) Z vpogledom v posredovane plačilne liste, pa IP ugotavlja, da je na nekaterih izmed njih (npr. oktober 2024, julij 2024, januar 2025) navedena tudi postavka »Delovna uspešnost«, ki je bila posredovana prosilki. Torej je bilo prosilki v delu, ki se nanaša na podatek o izplačilu delovne uspešnosti ugodeno. IP je zato tudi v tem delu potrdil odločitev organa in pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

(66) Na koncu IP še pojasnjuje, da so podatki, ki jih je zahtevala prosilka, absolutno javni, zato IP v postopek, kot stranske udeleženke, ni pozival javne uslužbenke, na katero se je glasila zahteva, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(67) Prosilka je tekom pritožbenega postopka, zaradi ponovnih pozivov IP organu na posredovanje pojasnil in dokumentov, podala predlog, naj IP uvede prekrškovni postopek in da naj poleg tega ukrepa skladno z določbo 298. člena ZUP in izda procesni sklep o denarni kazni s prisilitvijo. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da se prekrškovni postopek, če bi bil sprožen, vodi ločeno od tega pritožbenega postopka, pri čemer morajo biti izpolnjeni vsi elementi prekrškovne določbe iz prvega odstavka 15. člena ZInfP. Medtem, ko se določba 298. člena ZUP nanaša na izvršbo upravnih odločb, zato je v tej fazi pritožbenega postopka neupoštevna.

Sklepno 

(68) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilke, na podlagi  prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, ugodil v delu, ki se nanaša na dostop do podatkov v zvezi sistemizacijo delovnih mest, o katerih organ ni odločil z izpodbijano odločno, in organu naložil posredovanje Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest z dne mest z dne 19. 12. 2024 in pripadajočega Kataloga delovnih mest (1. točka izreka te odločbe).  V delu, ki se nanaša na posredovanje evidence delovnega časa, je IP izpodbijano odločbo odpravil in na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, odločil, da mora organ prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati evidenco delovnega časa v časovnem okviru in z delnim dostopom kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ v Evidenci delovnega čas prekriti in v preostalem delu, je IP pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248.člena ZUP (3. točka izreka te odločbe). 

(69) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

dr. Jelena Virant Burnik         

informacijska pooblaščenka

[1] Organ je ustanovljen kot javni zavod, posledično pa so zaposleni pri organu javni uslužbenci (druga alineja drugega odstavka v povezavi s prvim odstavkom 2. Člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1).

[2] Smiselno enaka je bila določba 38. člena ZSPJS, ki je v prvem odstavku določala: »Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.« Šesti odstavek pa je določal »
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena  so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

[3] Tako izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti, ki ji je v odločbi št. U-I-25/95  sledilo tudi naše Ustavno sodišče. Po tej teoriji je treba tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja.

[4] V zvezi z evidenco delovnega časa, se pritožuje zoper nezivršitev izpodbijane odločbe.

[5] O prosti dostopnosti pogodb o zaposlitvi javnih uslužbencev je IP sicer že odločal. Npr. odločbe IP št. 090-52/2015, 090-28/2017, 090-62/2017, 090-84/2017, 090-202/2018.

[6] Npr. odločbe IP št. 090-106/2010 (ZD Vrhnika), št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-117/2021, št. 090-118/2021, št. 090-119/2021, št. 090-177/2021, št.  090-367/2021, št. 090-68/2022, 090-448/2024, 090-474/2024, 090-342/2024. Vse odločbe so dostopne na spletni strani IP.

[7] Npr. Sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1410/2010-13 z dne 25. 5. 2011, št. I U 1003/2010 z dne 30. 3. 2011, št. I U 805/2012 z dne 27. 11. 2013, št. I U 944/2015 z dne 24. 11. 2016, št. I U 1816/2016-34 z dne 4. 10. 2017, št. IV U 108/2021-19 z dne 15. 2. 2022, št. II U 157/2021-14 z dne 28. 7. 2023, ter s sklepa Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 187/2011 z dne 1. 9. 2011 in pred tem št. X Ips 252/2009 z dne 27. 8. 2009.

[8] S tem datumom je prosilka omejila svojo zahtevo.

[9] Da so dnevi in ure prihoda ter odhoda na delo konkretnega (torej poimensko navedenega) javnega uslužbenca prosto dostopne informacije javnega značaja, je IP odločil že v odločbah št. 090-21/2009/7 dne 29. 1. 2010, št. 090-186/2016/3 z dne 23. 9. 2016, št. 090-221/2019 z dne 20. 10. 2019, št. 090-202/2024 z dne 22. 7. 2024, 090-30/2024 z dne 1. 3. 2024…

[10] Iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V obravnavani zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene.

[11] IP je smiselno enako stališče zavzel tudi v odločbah št. 090-194/2013/4 z dne 20. 9. 2013, št. 090-186/2016/3 z dne 23. 9. 2016, št. 090-191/2018-5 z dne 13. 11. 2018, št. 090-134/2022 z dne 24. 5. 2022, št. 090-14/2024 z dne 21. 2. 2024.

[12] Smiselno enaka je bila določba 38. člena ZSPJS, ki je v prvem odstavku določala: »Plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo.« Šesti odstavek pa je določal »
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena  so javnosti po postopku, ki ga ureja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.