prosilec - Zdravstveni dom Radeče

POVZETEK:

Organ je prosilki dostop v delu zahteve zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilka je nato v pritožbenih navedbah vztrajala, da ji organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, ni pa vztrajala na posredovanju prekritih osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje pritožbene navedbe prosilke, ugotovil, da organ z določenimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki, zato je zahtevo prosilke v tem delu zavrnil. V delu zahteve, v katerem pa je IP ugotovil, da organ razpolaga z zahtevanimi podatki v materializirani obliki, pa je pritožbi prosilke ugodil in organu naložil, da posreduje prosilki zahtevane dokumente oziroma podatke. Podatki o imenih, priimkih, delovnih mestih nalogah in podpisih javnih uslužbencev ter podatki o bruto zneskih njihovih izplačil dodatkov za povečan obseg dela za posebne obremenitve in o razlogih za plačilo in vračilo preveč izplačanih ud nadurnega dela so namreč v obravnavanem primer javni.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-82/2025/11      

Datum:  17. 4. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), ter tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 27. 2. 2025, zoper odločbo ZDRAVSTVENEGA DOMA RADEČE, Ulica OF 8, 1433 Radeče (v nadaljevanju: organ), z dne 17. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 27. 2. 2025 se delno ugodi. Odločba ZDRAVSTVENEGA DOMA RADEČE, z dne 17. 2. 2025, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v obliki fotokopij posredovati še:

- Poročilo o dodatku za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine, na način, da ji posreduje podatke o nazivu organa in dokumenta, mesecih in letu izplačil, imenih in priimkih zaposlenih ter bruto zneskih izplačil dodatka;

- Dogovor št. 7817/2021/6/2/1 z dne 29. 6. 2021, na način, da ji posreduje podatke o delodajalcu, imenu in priimku javne uslužbenke, nazivu dokumenta, datumu in številki dokumenta in podpisih ter določbo prvega odstavka 1. člena;

- Tabelo s podatki o sredstvih za izvajanje NMP za obdobje 2017 - 2024;

- Seznam zdravnikov, ki so opravljali službo NMP na dan prejema zahteve;

- podatke o času izvajanja NMP;

- posamezne določbe Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence in Kolektivne pogodbe za javni sektor, iz katerih izhaja način obračuna položajnega dodatka in podatka za delovno dobo z naslovi predpisov in ki so veljale v času predmetnih obračunov;

- Odgovor Ministrstva za zdravje na prošnjo za pojasnilo glede dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve št. 0070-49/2025-2711-2 z dne 28. 3. 2025, na način, da posreduje podatke organ v glavi dopisa, številki, datumu in nazivu zadeve, vsebino dopisa ter podatke o podpisnikih.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 30. 9. 2024 zahtevala, da ji organ posreduje določene podatke oziroma dokumente:

1. sklepe oziroma dokumente za dodelitev delovne uspešnosti (D010), povečanega obsega dela (D020, C231) in dela v projektih (D026), ki se nanašajo na …, in sicer od 1.10. 2017 do 30. 2024;

2. prav tako za …, v katerem projektu je delala v letu 2022, spisovni seznam drugih sodelujočih javnih delavcev in izpis višine izplačil za posameznega zaposlenega, ki je delal na projektu:

• naziv projekta in dokument projekta - projektna dokumentacija s finančnim načrtom in čas trajanja projekta,

• vir financiranja projekta,

• kdo je projekt odobril (zapisnik ali sklep sveta zavoda, strokovni svet, vodstvo organa ali ustanovitelj),

• spisovni seznam sodelujočih in določen obseg nalog posameznika,

• poročilo o zaključku projekta s finančnim poročilom,

• višino izplačil po imenu in priimku ter po mesecih za vsakega posameznega javnega uslužbenca in zunanjega izvajalca, ki je sodeloval v projektu,

3. obrazložitev izplačila … s plačilnih list maj 2021 in junij 2021:

• Zakaj prvo izplačilo in nato vračilo za delo v NMP;

• Koliko sredstev dobi organ iz proračuna za izvajanje NMP (izpis v tabeli po letih od 2017 do 2024);

• Kdaj se NMP izvaja in kdo ga izvaja, torej poimenski seznam zdravnikov, čas izvajanja po delovnih dnevih in vikendih;

4. obrazložitev položajnega dodatka in dodatka za delovno dobo …, torej zakaj sta vsak mesec v enaki višini;

5. koliko % dodatka se izplačuje … za delovno dobo in koliko položajnega dodatka;

6. pogodbo za zdravstvene storitve, na podlagi katere je bilo … 30. 9. 2019 izplačano 351,17 eura bruto in oktobra 2019 31,43 eura bruto;

7. število strokovnih izobraževanj …, nazivi izobraževanj in kdo je to plačeval, po mesecih od oktobra 2017 do 31. 8. 2024;

8. seznam izobraževanj, ki so se jih v letih med 2017 do 30. 8. 2024 udeležili dr. …, dr. … in dr. …;

9. zakonsko pojasnilo plače … za november 2023, izplačilo december 2023;

• izplačilo C231 v znesku 2000 eura, kljub bolniški odsotnosti, dopustu, prazniku in potem še izplačilo D020 v višini 968,22 eura (20%). Kako je to mogoče v primerjavi s plačo za december 2023?;

• enako plača oktober 2023;

10. zakonske določbe, ki dopuščajo istočasno izplačilo delovne uspešnost po šifrah C231 in D020;

11. plačilni listi … za junij in julij 2024, s skupnim bruto in neto izplačilom (je informacija javnega pomena, gre za proračunska sredstva);

12. tabelarni izpis bruto in neto plač … od 1. 1. 2018 do 31. 7. 2024 (po mesecih);

13. plačilna lista … za maj 2022 z izplačilom junij 2022.

Kot način seznanitve je navedla fotokopije.

(2) Organ je s Sklepom, št. 132-KN-2024 z dne 22. 10. 2024, zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije, ki se nanaša na obdobje med letom 2017 in 31. 5. 2024 ter izvedbe delnega dostopa, podaljšal rok za odločitev o zahtevi za 30 delovnih dni.

(3) Organ je nato o zahtevi prosilke, na poziv IP, izdal odločbo z dne 17. 2. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu varovanih osebnih podatkov …. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je uvodoma izpostavil določbe drugega odstavka 5. člena ZDIJZ in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Nadalje je navedel, da je v postopku obravnave zahteve ugotovil, da se nanaša na dokument, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja se v obliki dokumentov oziroma zadev in je del dokumentarnega gradiva pri organu. Prav tako gre za gradivo, ki ga je organ izdelal sam ali pridobil od drugih oseb, torej se zahteva prosilca nanaša na informacijo javnega značaja, s katero organ razpolaga. Glede izjem od dostopa po ZDIJZ je nato izpostavil 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in v zvezi s to izjemo pojem osebnega podatka po Splošni uredbi o varstvu podatkov[1] in izjemo od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri presoji, ali zahtevani dokumenti oziroma podatki vsebujejo osebne podatke, z razkritjem katerih bi lahko nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, je tako ugotovil, da dokumenti, ki so predmet zahteve, vsebujejo določene varovane osebne podatke. Navedeni podatki so osebni podatki oziroma podatki, iz katerih je moč določiti posameznika ali pa so drugi podatki, ki so skladno z določili ZVOP-2 in Splošne uredbe o varstvu podatkov varovani podatki, zato bi razkritje pomenilo kršitev določb navedene zakonodaje. Ob upoštevanju instituta t.i. delnega dostopa je prosilki omogočil dostop do zahtevanih podatkov na način, da je prekril varovane osebne podatke ….

(4) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 27. 2. 2025. Navedla je, da ji še vedno

niso dostavljeni vsi dokumenti iz dopisa »Nepopolno posredovanje informacij javnega značaja po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja« z dne 10. 2. 2025. Prosilki sicer ni sporno, da je organ prekril osebne podatke, ampak to, da ji ni posredoval vseh zahtevanih informacij javnega značaja. Ob tem je dodala, da je iz priloženega dopisa razvidno, katera dokumentacija manjka, in sicer:

- V odgovoru organa je bilo pod 2. točko samo navedeno »Posebni vladni projekt za nagrajevanje timov ambulant družinske medicine oziroma otroškega in šolskega dispanzerja«, ni pa organ odgovoril na celotno zahtevo, saj ni bilo posredovanih podatkov o imenih in priimkih tudi drugih zaposlenih, ki so delali na tem projektu, ter višina izplačila po posameznem mesecu v letu 2022.

- V kolikor vprašanja pod 3. točko organ ni razumel, bi moral upoštevati določbe 18. člena ZDIJZ.

- Ni bila posredovana obrazložitev položajnega dodatka in dodatka za delovno dobo iz 4. točke, torej obrazložitev, zakaj sta vsak mesec v enaki višini.

- Po mnenju prosilke 10. točka ne ustreza odgovoru in zahtevi. Zahtevano je bilo natančno pojasnilo, citirano: »Posredujte mi zakonske določbe, ki dopuščajo istočasno izplačilo delovne uspešnost po šifrah C231 in D020.«. Ocenjuje, da je organ dolžan podati odgovor, ker gre za javno finančna sredstva. V kolikor zahteve organ ni razumel, bi jo moral pozval k dopolnitvi.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 10. 3. 2025, poslal v odločanje IP. Fotokopijo zahteve in izpodbijane odločbe je IP pridobil iz spisa zadeve IP št. 0900-17/2025.

(6) Na poziv IP, št. 090-82/2025/2 z dne 24. 3. 2025, je organ 27. in 28. 3. 2025 posredoval določeno zadevno dokumentacijo in opredelitev do pritožbene navedbe prosilke v zvezi s 4. točko zahteve. Navedel je, da sta položajni dodatek in dodatek za delovno dobo na plačilni listi vsak mesec enaka, ker sta preračunana iz osnovne plače delavca. Razčlenitev VP 52 in 49 (vrste plačila) na plačilni listi sta preračunana iz opravljenih ur rednega dela in tako tudi ustrezno preračunana. Organ je navedel še, da je prosilki sicer posredoval vso zahtevano dokumentacijo.

(7) Na poziv IP, št. 090-82/2025/7 z dne 8. 4. 2025, je organ 11. 4. 2025 posredoval še dodatna pojasnila in dokumentacijo, in sicer:

- Poročilo o dodatku za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine oziroma otroškega in šolskega dispanzerja (2. točka zahteve);

- Tabelo s podatki o sredstvih za izvajanje NMP (3. točka zahteve);

- navedbo pravnih podlag za izplačilo položajnega dodatka in dodatka za delovno dobo ter obračun plače … za januar 2020 (4. točka zahteve);

- Odgovor Ministrstva za zdravje na prošnjo za pojasnilo glede dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve št. 0070-49/2025-2711-2 z dne 28. 3. 2025 (10. točka zahteve).

(8) Na poziv IP, št. 090-82/2025/9 z dne 14. 4. 2025, pa je organ 16. 4. 2025 posredoval IP še Dogovor št. 7817/2021/6/2/1 z dne 29. 6. 2021 ter posamezna dodatna pojasnila glede 2., 3. in 4. točke zahteve. V zvezi s 3. točko zahteve je ponovno navedel, kdo opravlja NMP ter priložil Seznam zdravnikov, ki so bili v preteklem obdobju zaposleni pri organu in opravljali službo NPM.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(9) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(10) IP ugotavlja, da prosilka s pritožbo vztraja, da organ z izpodbijano odločbo ni odločil o dostopu do vseh zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, in sicer glede:

- podatkov o imenih in priimkih drugih zaposlenih, ki so delali na projektu »Posebni vladni projekt za nagrajevanje timov ambulant družinske medicine oziroma otroškega in šolskega dispanzerja«, ter višini izplačil po posameznem mesecu v letu 2022 (2. točka zahteve);

- vprašanj pod 3. točko zahteve;

- obrazložitve položajnega dodatka in dodatka za delovno dobo (4. točka zahteve);

- zakonskih določb, ki dopuščajo istočasno izplačilo delovne uspešnost po šifrah C231 in D020 (10. točka zahteve).

(11) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot javni zavod zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

(12) Sporno v obravnavanem primeru je, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki oziroma ali je organ odločil o dostopu do vseh zahtevanih dokumentov oziroma podatkov.

Informacija javnega značaja

(13) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(14) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Odgovori na vprašanja oziroma priprava pojasnil, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(15) Upoštevaje navedeno določbo, zahtevo in pritožbo prosilke, posredovano dokumentacijo in pojasnila organa, IP ugotavlja:

- Organ ne razpolaga v materializirani obliki s podatki o imenih, priimkih in višinah izplačil zaposlenim po »posebnem vladnem projektu za nagrajevanje timov ambulant otroškega in šolskega dispanzerja«. IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa, ki je v odgovoru št. 51-KN-2025 z dne 16. 4. 2025, navedel, da v letu 2022 ni bilo izplačil za otroški in šolski dispanzer iz naslova zadevnega projekta, dvomil. Temu zaključku IP pritrjujejo dejstva, da je organ že posredoval prosilki del zahtevane dokumentacije, pri čemer je zavrnil dostop le do varovanih osebnih podatkov zdravnice, ter da je IP posredoval na njegove pozive zahtevano dokumentacijo in pojasnila. Prav tako pa je IP v Excel obliki posredoval poročili o dodatku za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja, pri čemer je slednje prazno v delu zahtevanih podatkov.

- Organ razpolaga z določenimi zahtevanimi dokumenti, ki prosilki niso bili posredovani in o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe. Predmet presoje IP so bili tako naslednji podatki oziroma dokumenti:

• Poročilo o dodatku za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine, ki obsega zahtevane podatke o imenih, priimkih in višinah izplačil zaposlenim po »posebnem vladnem projektu za nagrajevanje timov ambulant družinske medicine;

• Dogovor št. 7817/2021/6/2/1 z dne 29. 6. 2021 o izvedbi poračuna/odtegljaja preveč izplačanih nadur;

• Tabela s podatki o sredstvih za izvajanje NMP za obdobje 2017 – 2024;

• Seznam zdravnikov, ki opravljajo NMP, ter čas izvajanja;

• Odgovor Ministrstva za zdravje št. 0070-49/2025-2711-2 z dne 28. 3. 2025.

- Zahtevane zakonske določbe, ki dopuščajo istočasno izplačilo delovne uspešnost po šifrah C231 in D020 so sicer javno dostopne, kot to izpostavlja že organ, vendar so le del določb posameznega predpisa.

(16) IP pa nadalje po uradni dolžnosti ugotavlja tudi, da predstavljajo posamezni zahtevani podatki osebne podatke, zato se v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(17) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(18) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da podatki o imenih in priimkih posameznikov, njihovih delovnih mestih in nalogah, izplačilih in vračilih preveč izplačanih nadur, podpisih, ter izplačilih dodatkov za povečan obseg dela nedvomno predstavljajo osebne podatke.

(19) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov (posredovanje prosilki oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov nadalje v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon.

(20) Upoštevaje navedeno in po vpogledu v posredovane podatke IP ugotavlja:

- Zakonito podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov funkcionarjev in javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavljata Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSTSPJS) in ZDIJZ. V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je namreč določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. 

- Za obdelavo podatkov o imenu in priimku javnega uslužbenca, njegovem delovnem mestu in nazivu ter bruto znesku plače in bruto znesku vseh sestavin plače, razen o dodatku za delovno dobo, je podana neposredna zakonska podlaga v 48. členu ZSTSPJS.

- V obravnavani zadevi ni sporno, da imajo pri organu zaposleni status javnih uslužbencev ter da se njihove plače zagotavljajo iz javnih sredstev in izplačujejo iz sredstev organa, ki je javni zavod. Ker se torej zahteva nanaša tudi na podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in za podatke o porabi javnih sredstev, predstavlja dodatno zakonsko podlago za posredovanje zadevnih podatkov javnosti tudi določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi te določbe se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani).

(21) IP zaključuje, da so podatki o imenih, priimkih, delovnih mestih nalogah in podpisih javnih uslužbencev ter podatki o bruto zneskih njihovih izplačil dodatkov za povečan obseg dela za posebne obremenitve in o razlogih za plačilo in vračilo preveč izplačanih ud nadurnega dela v obravnavanem primeru javni.

(22) Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ, ki je sicer v izpodbijani odločbi zavrnil dostop le do določenih osebnih podatkov …, pri čemer se prosilka glede tega zavrnilnega dela izpodbijane odločbe ni pritožila.

(23) IP pojasnjuje še, da ZDIJZ v a26.a členu določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Navedeno pomeni, da organ v postopek ne pozove stranskih udeležencev (in je edina stranka postopka zgolj prosilec), v tistih primerih, kadar že sam zakon določa, da je določena informacija javna. Ker je IP ugotovil, da so podatki, o dostopu do katerih je odločil, javni po navedenih zakonih (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), v postopek ni pritegnil posameznih javnih uslužbencev.

Delni dostop

(24) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Delni dostop nadalje ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) v 19. členu, po katerem sta pomembna tehnični in vsebinski vidik delnega dostopa. Ta določba Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij.

(25) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanega dokumenta mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP je pri delnem dostopu upošteval predmet zahteve prosilke.

Sklepno

(26) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilke ugodil delno, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem organ z zahtevanimi podatki ne razpolaga, pa zahtevo prosilke zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe (organ je namreč prosilki zavrnil dostop do določenih podatkov samo iz razloga varstva osebnih podatkov).

(27) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(28) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.