prosilec - Zdravstveni dom Novo mestno

 Številka: 090-270/2026/4

Datum: 11. 8. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 10. 6. 2026, zoper sklep Zdravstvenega doma Novo mesto, Kandijska cesta 4, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ), št. ZDIJZ-26/07 z dne 19. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.   Pritožbi prosilke z dne 10. 6. 2026 se ugodi in se sklep Zdravstvenega doma Novo mesto, št. ZDIJZ-26/07 z

      dne 19. 5. 2026, odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovni postopek.

2.   V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 19. 4. 2026 na organ po elektronski pošti naslovila zahtevo po ZDIJZ, v kateri je zahtevala informacijo o tem ali ima organ monovalentno cepivo proti tetanusu. Navedla je, da želi odgovor prejeti v roku 8 dneh.

(2) Organ je s sklepom št. ZDIJZ-26/07 z dne 19. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijan sklep), zahtevo prosilke zavrgel. V sklepu je pojasnil, da je v postopku ugotavljanja dejanskega stanja preveril svoje evidence in ugotovil, da z zahtevano informacijo ne razpolaga v materializirani obliki. Prosilka v zahtevi ne sprašuje po konkretnem dokumentu, temveč postavlja vprašanje, na katerega pričakuje odgovor organa. V skladu z upravno prakso IP, pa organi niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, pripravljati odgovorov na vprašanja, podajati pravnih razlag ali oblikovati mnenj v postopku po ZDIJZ. Ker organ z dokumentov, ki bi vseboval odgovor na vprašanje prosilke ne razpolaga, je njeno zahtevo zavrgel, ker niso bili izpolnjeni pogoji za njeno vsebinsko obravnavo.

(3) Prosilka je zoper izpodbijani sklep vložila pritožbo z dne 10. 6. 2026, v kateri predlaga pritožbenemu organu, da sklep odpravi in organu naloži, da o zahtevi odloči vsebinsko oziroma ji omogoči dostop do zahtevanih informacij. Navaja, da je organ nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj kot izvajalec zdravstvene dejavnosti vodi evidence o zdravilih, cepivih, nabavi, zalogah, porabi in skladiščenju zdravstvenega materiala. Iz teh evidenc je mogoče ugotoviti, ali je organ v času vložitve zahteve razpolagal z monovalentnim cepivom proti tetanusu. Organu očita, da v obrazložitvi sklepa ni konkretno navedel katere evidence je pregledal, pojasnil ali vodi evidenco zalog cepiv, ali vodi evidenco nabave cepiv in ali razpolaga z dokumentacijo o stanju zalog na dan vložitve zahteve. Prosilka navaja, da iz 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacija javnega značaja ni omejena zgolj na dokument, ki vsebuje neposreden odgovor na vprašanje prosilca, temveč obsega tudi podatke, ki izhajajo iz evidenc, registrov in drugega dokumentarnega gradiva organa. Podatek, ki ga je zahtevala nedvomno sodi v delovno področje organa in je praviloma razviden iz evidenc o nabavi, zalogah, skladiščenju in porabi zdravil oziroma cepiv. Organ ni ugotovil, niti dokazal, da takšne evidence ne obstajajo, temveč je zgolj navedel, da ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval neposreden odgovor na zastavljeno vprašanje. Takšno stališče pa pomeni napačno uporabo 4. člena ZDIJZ, saj se obstoj informacije javnega značaja presoja glede na obstoj podatkov v dokumentarnem gradivu organa in ne glede na obstoj že pripravljenega dokumenta z vnaprej oblikovanim odgovorom. Prosilka je prepričana, da je sklep nezakonit, ker je organ zmotno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo. Meni, da zahtevana informacija obstaja v materialni obliki v evidencah organa, zato ne gre za ustvarjanje novega dokumenta, temveč za posredovanje podatka, ki že obstaja v dokumentarnem gradivu organa. Organ bi moral zahtevo obravnavati vsebinsko in ugotavljati obstoj dokumentov oziroma evidenc iz katerih izhaja zahtevana informacija. Predlaga, da IP pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in organu naloži ponovno odločanje oziroma posredovanje zahtevanih informacij.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Smiselno ta določba velja tudi za sklep.

(6) IP ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je prosilka vložila zahtevo na podlagi ZDIJZ. Zahtevo je postavila v obliki vprašanja. Sporno pa je ali je odločitev organa o zavrženju prosilkine zahteve pravilna in zakonita.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu.

(9) Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Organi torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru mora organ prosilcu posredovati predmetni dokument. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP izpostavlja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa ni del postopkov po ZDIJZ, temveč je predmet njihovih komunikacijskih strategij oziroma drugih postopkov, skladno z Uredbo o upravnem poslovanju.

(10) Prvi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop ali ponovno uporabo, ter zoper sklep, s katerim je organ zahtevo zavrgel, ima prosilec pravico do pritožbe. Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ zahtevo prosilke zavrgel. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa izhaja, da organ z dokumenti, ki bi vsebovali odgovor na vprašanje prosilke ne razpolaga v materializirani obliki. Organ je še pojasnil, da je bilo potrebno zahtevo prosilke zavreči, saj niso izpolnjeni pogoji za njeno vsebinsko obravnavo po ZDIJZ. IP ugotavlja, da je obrazložitev neskladna, saj ni jasno ali je organ zahtevo zavrgel ali pa jo je vsebinsko obravnaval in ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga. IP na tem mestu ugotavlja, da bi moral organ o zahtevi prosilke (v kolikor je ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga) meritorno (vsebinsko) odločiti z odločbo in ne z izpodbijanim sklepom. Sklep o zavrženju je namreč procesni akt, ki obravnava formalne predpogoje za začetek upravnega postopka, in se torej s sklepom zahtevo zavrže, če ta ne izpolnjuje predpostavk za vsebinsko obravnavo. IP ugotavlja, da ni razvidno ali se je organ vsebinsko opredelil do zahteve prosilke, niti ni razvidno, da bi se opredelil do vprašanja kakšen ugotovitveni postopek je izvedel v zvezi s presojo obstoja morebitnih dokumentov iz katerih izhaja zahtevana informacije in je posledično nepopolno ugotovil dejansko stanje, poleg vsega pa je ravnal v nasprotju s procesnimi predpisi, saj je odločil z napačnim pravnim aktom. IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijani sklep odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek.

(11) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Napotila organu za odločanje v ponovnem postopku

(12) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP  ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(13) Organ mora v ponovnem postopku vsebinsko obravnavati zahtevo prosilke in slediti načelu materialne resnice iz 8. člena ZUP, v skladu s katerim je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Pri tem IP opozarja, da zgolj dejstvo, da je zahteva oblikovana kot vprašanje, še ne pomeni avtomatično, da je to razlog za zavrnitev zahteve. Organ mora v takšnem primeru preveriti, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja odgovor. Ob tem IP še dodaja, da je organu v okviru pritožbenega postopka poslal poziv št. 090-270/2026/2 z dne 24. 6. 2026 v katerem ga je pozval, da mu posreduje dokumente, ki vsebujejo informacije, ki jih je zahtevala prosilka. Organ je na poziv odgovoril dne 7. 7. 2026 in pojasnil, da je podatke o cepivih pridobil pri pomočnici direktorice za zdravstveno nego. Cepiva za vse oddelke oz. ambulante naroča pomočnica direktorice za zdravstveno nego izključno preko NIJZ. Podlaga za naročanje je prodajni cenik z dne 12. 1. 2026, ki ga je priložil odgovoru. IP glede na priložen cenik ugotavlja, da bi moral organ razpolagati z informacijami v zvezi s tem (s katerimi vrstami cepiva razpolaga in kakšna je njihova sestavina) ali pa vsaj smiselno in celovito pojasniti, zakaj ne razpolaga in kje lahko prosilka pridobi zahtevano informacijo.

(14) Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ moral natančno formulirati izrek odločbe (213. člen ZUP). Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Razlogi za zavrnitev zahteve oziroma razlogi, s katerimi se dokazuje obstoj izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, morajo biti natančno, jasno in konkretno obrazloženi, da se lahko preizkusi njihova utemeljenost oziroma izkazanost. Ob tem IP dodaja, da o odločitvi glede dostopa do dokumentov, dostop do katerih se prosilcu omogoči, organ ni dolžan izdati odločbe. 

Sklepno

(15) IP je na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi ugodil in  izpodbijan sklep organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovni postopek, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora pri ponovnem odločanju pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje, pri odločitvi pa upoštevati določbe ZDIJZ, ZUP in napotila IP.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila :

Sara Rupar, dipl. pravnik (UN)

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP