prosilec - Zdravniška zbornica Slovenije

Številka: 090-123/2026/2

Datum: 27. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………(v nadaljevanju prosilka), z dne 20. 3. 2026, zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2026-5 z dne 3. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 20. 3. 2026, zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije, št. 090-2/2026-5 z dne 3. 3. 2026, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 5. 2. 2026 pri organu vložila zahtevo, s katero je zahtevala kopijo odločbe organa, s katero ………..Navedla je, da če odločba vsebuje osebne podatke, se strinja, da se ti ustrezno anonimizirajo, zanjo je bistvena vsebina odločbe, zlasti: pravna podlaga za priznanje specializacije, razlogi in kriteriji, ki jih je organ pri tem upošteval in morebitna presoja primerljivosti opravljene specializacije v tujini glede na slovenski sistem specializacij. Navedla je tudi, da zahtevane podatke potrebuje za uveljavljanje lastnih pravic v………….., in opisala s tem povezane konkretne okoliščine. Z zahtevanimi dokumenti se je želela seznaniti v elektronski obliki.

(2) Organ je prosilko dne 9. 2. 2026 pozval k dopolnitvi zahteve, na kar je prosilka dne 9. 2. 2026 odgovorila in navedla, da se njena vloga nanaša na odločbo in celotno dokumentacijo, s katero organ razpolaga in ki je predstavljala pravno in strokovno podlago za podelitev licence ……………..

(3) Dne 3. 3. 2026 je organ izdal odločbo št. 090-2/2026-5, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil, in sicer tako, da se ji posreduje odločba Zdravniške zbornice Slovenije o podelitvi licence………….., pri čemer se prekrijejo osebni podatki o rojstvu in prebivališču posameznika ter podatki o razlogih za podelitev licence, ki so vsebovani v obrazložitvi odločbe. V preostalem delu je organ zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi odločbe je navedel, da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa in se nahajajo v materializirani obliki, da pa del zahtevanih podatkov predstavljajo varovani osebni podatki, dostopa do katerih organ prosilki ne more omogočiti. S tem v zvezi je pojasnil pojem osebnega podatka in zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter izpostavil, da je za njihovo obdelovanje (kamor spada tudi posredovanje javnosti) potrebna pravna podlaga, ki v obravnavanem primeru (glede prekritih osebnih podatkov in v zavrnilnem delu zahteve prosilke) ni podana. Po pregledu relevantne področne zakonodaje, je organ namreč ugotovil, da v slovenskem pravnem redu ni zakona, ki bi izrecno določal, da se odločbe o podelitvi licence ter dokumentacija, ki je bila podlaga za njeno izdajo, lahko posreduje prosilcem, skupaj z osebnimi podatki. Posledično je organ zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem je organ še navedel, da je skladno s stališči IP, kot izhajajo iz mnenj št. 0712-673/2008/2, 0712-1/2014/813 in 0712-1/2018/821 v posredovani odločbi o podelitvi licence razkril osebno ime zdravnika, področje in trajanje podeljene licence. Glede na stališče IP pa nima podlage, da bi razkril tudi dokumente, ki so bili podlaga za izdajo navedene odločbe.

(4) Prosilka je dne 20. 3. 2026 zoper odločbo št. 090-2/2026-5 z dne 3. 3. 2026 vložila pritožbo. Zatrjuje, da lahko organ vse osebne podatke imenovanega v posredovanih dokumentih prekrije, vztraja pa pri posredovanju pravne podlage in vsebinske podlage, pri čemer slednja domnevno………... Ponovno navaja, da zahtevane podatke potrebuje za uveljavitev lastnih pravic in pridobitev licence …………..

(5) Organ je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-2/2026-7 z dne 25. 3. 2026.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ prosilki, v obliki delnega dostopa, utemeljeno zavrnil dostop do podatkov iz odločbe št. ………in dokumentacije, na podlagi katere je bila navedena odločba izdana, iz razloga, ker gre za varovane osebne podatke.

(8) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(9) Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Izhajajoč iz navedene definicije osebnega podatka IP najprej pojasnjuje, da ni mogoče slediti argumentu prosilke, naj organ v posredovani dokumentaciji osebne podatke posameznika prekrije, v preostalem delu (glede pravne in vsebinske podlage in presoje dejanskih okoliščin) pa naj ji dostop do odločbe in dokumentacije omogoči. Tako sama odločba, kot vse (dejanske in pravne) okoliščine, ki iz nje izhajajo ali ki se nahajajo v spremljajoči dokumentaciji, se namreč nanašajo na (v zahtevi prosilke poimensko navedenega) posameznika, zato predstavljajo njegove osebne podatke. Ker je prosilka že v zahtevi poimensko navedla posameznika, na katerega se njena zahteva nanaša, delni dostop, na način, kot ga predlaga, ni mogoč. Tako izhaja iz ustaljene sodne prakse, npr. sodbe Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbe Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodbe Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke.

(10) Posledično IP ni mogel mimo ugotovitve, da je prosilka tudi v prekritih delih, glede katerih se pritožuje, zahtevala osebne podatke. V skladu s tem je IP dalje presojal, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov (in za njihovo posredovanje javnosti, kar je ena od oblik obdelave) podana pravna podlaga.

(11) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena, kot splošno pravilo, izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(12) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(13) Organ je v izpodbijani odločbi materialno pravilno, celovito in smiselno pojasnil, zakaj v obravnavani zadevi za posredovanje osebnih podatkov, dostop do katerih je zavrnil, ni pravne podlage. V izogib ponavljanju IP teh argumentov ponovno ne navaja, ampak se v celoti sklicuje na obrazložitev organa v izpodbijani odločbi, ob tem pa še pojasnjuje, da v postopku odstopa do informacij javnega značaja ne more slediti argumentu prosilke, ki navaja, zakaj potrebuje zahtevane podatke.

(14) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij in postavljene zahteve. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane informacije, se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokumente, kot so opredeljeni v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Prav tako v postopkih po ZDIJZ ni pravno relevanten namen, zaradi katerega prosilka želi pridobiti dokumente. Pravno irelevantno je tudi dejstvo, da prosilka zahteva podatke za uveljavitev svojih pravic in da (morebiti) določene osebne podatke imenovanega posameznika že ima. Za presojo v tem postopku je relevantno le, ali bi splošna javnost, ki bi organu postavila isto zahtevo, bila do zahtevanih podatkov upravičena.

(15) Ker tudi IP v obravnavani zadevi ni našel zakonske podlage, ki bi določala, da se javnost lahko seznani z osebnimi podatki posameznika, dostop do katerih je organ zavrnil, to pomeni, da ti podatki, kot informacija javnega značaja, niso dostopni niti prosilki. Posledično je IP zaključil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(16) IP je zato, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke