prosilec - Zdravniška zbornica Slovenije

POVZETEK:

IP najprej ugotavlja, da je zadnji odgovor zavezanca z dne 30. 9. 2025 del vsebinske korespondence zavezanca s prosilko, v zvezi z zastavljenimi novinarskimi vprašanji, zato je potrebno šteti pritožbo prosilke za pravočasno. IP tako ugotavlja, da je zavezanec napačno odločil, da je pritožba prosilke prepozna in jo je iz tega razloga zavrgel z izpodbijanim sklepom. Posledično je IP izpodbijani sklep odpravil ter v nadaljevanju vsebinsko presojal utemeljenost pritožbe zoper zavrnilni odgovor zavezanca z dne 30. 9. 2025. Dalje je IP ugotovil, da je v konkretnem primeru izpolnjen kriterij materializirane oblike, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, delno glede vprašanja prosilke o zdravnikih, s čimer je s tem podana tudi procesna predpostavka iz sedmega odstavka 11. člena Zmed-1, zato je pritožba v tem delu dovoljena. Glede preostalega dela novinarskih vprašanja pa je IP po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj zavezanec z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na ta vprašanja, ne razpolaga. Na tej podlagi je IP v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP pritožbo prosilke v tem delu kot nedovoljeno zavrgel. IP ugotavlja, da je v obravnavani zadevi za razkritje dokumentov podan javni interes. Vsa vprašanja, povezana s sistemom izvajanja sistema podeljevanja in odvzema licenc ali drugih oblik sankcioniranja dela zdravnikov, ter izvajanje strokovnega nadzora nad delom zdravnikov so splošna, družbena vprašanja in zadevajo širok krog javnosti. Problematika odločanja o pravicah in obveznostih na področju zdravniške službe ter problematika nadzora se namreč ne dotika le obravnavanega zdravnika, pač pa vseh ljudi, ki so interesno, poklicno ali kakorkoli drugače povezani s problematiko zdravniške službe.

ODLOČBA:

Številka: 090-528/2025/4

Datum: 14. 1. 2026

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi osmega odstavka 11. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 69/25; v nadaljevanju: Zmed-1), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 246. člena, prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena, v povezavi z 259. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka) z dne 7. 11. 2025, zoper sklep Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), št. 090-7/2025-3 z dne 21. 10. 2025, v zvezi s pritožbo prosilke z dne 14. 10. 2052, zoper zavrnilni odgovor zavezanca z dne 30. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacij za medije, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke z dne 7. 11. 2025 zoper sklep Zdravniške zbornice Slovenije, št. 090-7/2025-3 z dne 21. 10. 2025, se ugodi in se sklep odpravi.

2. Pritožbi prosilke z dne 14. 10. 2025 zoper zavrnilni odgovor Zdravniške zbornice Slovenije z dne 30. 9. 2025 se delno ugodi in se izpodbijani odgovor delno odpravi ter se odloči: Zavezanec je dolžan prosilki v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe, v obliki fotokopije, posredovati, naslednje dokumente:

-           Zapisnik 19. seje Odbora za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije, št. 900-131/2022-7 z dne 15. 11. 2022, na način, da bo iz njega razviden naslov dokumenta, številka in datum na strani 1 ter besedilo pod točko 4.1 na straneh 2 in 3 zapisnika,

-           Poročilo o izrednem strokovnem nadzoru nad zdravnikom z dne 18. 11. 2024,

-           Zapisnik 7. seje članov Odbora za strokovno-medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije, št. 900-6/2025-4 z dne 15. 1. 2025, na način, da bo iz njega razviden naslov dokumenta, številka in datum ter besedilo pod točko 4 na straneh 4 in 5 zapisnika,

-           Odločba o podaljšanju licence št. 1631-31/2021-311 z dne 1. 2. 2021, pri čemer mora prekriti datum in kraj rojstva ter naslov zdravnice.

3.         Pritožba prosilke se v delu, ki se nanaša na osebne podatke, ki jih je zavezanec dolžan skladno z 2. točko izreka te odločbe prekriti, zavrne.

4. V postopku niso nastali posebni stroški.

in

S K L E P: 

1. Pritožba prosilke z dne 7. 11. 2025 zoper zavrnilni odgovor Zdravniške zbornice Slovenije z dne 30. 9. 2025, se zavrže v delu, ki se nanaša na naslednja vprašanja:

- novinarsko vprašanje glede evropskega sistema za izmenjavo podatkov preko sistema IMI,

- novinarsko vprašanje glede zdravnika …, in sicer kako je ukrepal zavezanec po prejetju opozorila britanskega GMC (General Medical Council) ter ali je zavezanec leta 2022 ob podaljšanju licence zdravniku preverjal morebitne zadržke glede njegovega zdravniškega dela v tujini,

- novinarsko vprašanje v zvezi z obravnavo primera pacientke, ki naj bi umrla po operaciji zdravnika ....

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 14. 10. 2025 na zavezanca vložila pritožbo zaradi zavrnilnega odgovora za medije, ta pa jo je s sklepom št. 090-7/2025-3 z dne 21. 10. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) zavrgel kot prepozno.

Zoper izpodbijani sklep je prosilka dne 7. 11. 2025 vložila pritožbo, v kateri navaja, da je v času od 30. 9. 2025 v korespondenci od zavezanca poskušala pridobiti odgovore na novinarska vprašanja o postopkih zavezanca v zvezi s konkretnimi zdravniki in o tem, zakaj zbornica leta 2019 ob odvzemu licence italijanskemu zdravniku ni ravnala skladno s 37. členom Zakona o zdravniški službi in preko informacijskega sistema za notranji trg obvestila pristojne organe drugih držav. Zavezanec je odgovore na vprašanja o konkretnih postopkih zavrnil, iz razloga varovanih osebnih podatkov, glede neobveščanja pa je navedel, da to ni bilo mogoče zaradi tehničnih težav, kar prosilka prereka. Prav tako se ne strinja z zavrnitvijo odgovora glede postopkov za konkretne zdravnike iz razloga varstva osebnih podatkov. Dalje navaja, da Zakon o medijih ne določa izrecno roka za vložitev pritožbe zoper zavrnilni odgovor na novinarsko vprašanje. Tudi, če bi upoštevali Zakon o splošnem upravnem postopku, pa se je njena korespondenca zaključila dne 30. 9. 2025, ko je izvedela, da zavezanec kljub uradnemu zanikanju tehničnih težav ne bo korektno in konkretno pojasnil, zakaj ni obvestil pristojnih organov drugih držav, in da zavezanec nima predpisov, ki bi mu preprečevali posredovanje podatkov o postopkih zaradi varstva osebnih podatkov.

Zavezanec odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 19. 11. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Po pozivu IP je dne 15. 12. 2025 posredoval še dodatno dokumentacijo in pojasnila.

Pritožba zoper sklep o zavrženju je utemeljena.

Pritožba zoper zavrnilni odgovor je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

1.     Glede pritožbe zoper sklep o zavrženju pritožbe

IP se najprej opredeljuje do ugotovitve zavezanca, da je pritožba z dne 14. 10. 2025 zoper zavrnilni odgovor prepozna. Kot izhaja iz osmega odstavka 11. člena Zmed-1, o pritožbi zoper zavrnilni odgovor odloča organ, pristojen za odločanje o pritožbi po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja (torej IP). Skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ se postopek s pritožbo izvaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP), torej je rok za vložitev pritožbe 15 dni (prvi odstavek 235. člena ZUP). Zavezanec se sklicuje, da se kot zavrnilni odgovor šteje odgovor zavezanca z dne 26. 9. 2025 in ne njegov zadnji odgovor z dne 30. 9. 2025, saj so v odgovoru z dne 26. 9. 2025 podali vsebinske odgovore na novinarska vprašanja. Na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve IP ugotavlja, da je prosilka po prejemu odgovora na novinarska vprašanja z dne 26. 9. 2025 zaprosila za dodatna pojasnila, ki jih je prejela dne 30. 9. 2025, pri čemer se ta dodatna pojasnila vsebinsko nanašajo na zastavljena vprašanja in ne gre zgolj na razlago členov in predpisov, kot to navaja zavezanec. IP tako ugotavlja, da je zadnji odgovor zavezanca z dne 30. 9. 2025 del vsebinske korespondence zavezanca s prosilko, v zvezi z zastavljenimi novinarskimi vprašanji, zato je potrebno šteti pritožbo prosilke za pravočasno. IP tako ugotavlja, da je zavezanec napačno odločil, da je pritožba prosilke prepozna in jo je iz tega razloga zavrgel z izpodbijanim sklepom. Posledično je IP izpodbijani sklep odpravil ter v nadaljevanju vsebinsko presojal utemeljenost pritožbe zoper zavrnilni odgovor zavezanca z dne 30. 9. 2025.

1.     Glede pritožbe zoper zavrnilni odgovor zavezanca po Zmed-1

Procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah Zmed-1

Po določbi sedmega odstavka 11. člena Zmed-1 je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Na podlagi navedenega je pritožbeni postopek po določbi 11. člena Zmed-1 pred IP vedno omejen na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ali 5.a člena ZDIJZ.

Omejitev pritožbe zgolj na primere, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega dokumenta, je nujna glede na naravo pritožbenega postopka.[1] Pritožbeni postopek po Zmed-1 ne more voditi do pridobivanja odgovorov na vprašanja po 11. členu Zmed-1, temveč le do informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati,

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, namreč niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Na podlagi odstopljene dokumentacije IP ugotavlja naslednje:

-       Odgovor na novinarsko vprašanje glede evropskega sistema za izmenjavo podatkov preko sistema IMI ne izhaja iz dokumenta. Zavezanec je prosilki po elektronski pošti odgovoril glede možnega razloga za neposredovanje podatkov, in sicer zaradi tehničnih težav z delovanjem sistema IMI, ne razpolaga pa v zvezi s tem s posebnim dokumentom oziroma drugim dokumentarnim gradivom.

-       Odgovori na vprašanje glede zdravnika …, in sicer kako je ukrepal zavezanec po prejetju opozorila britanskega GMC (General Medical Council) in ali je zavezanec leta 2022 ob podaljšanju licence zdravniku preverjal morebitne zadržke glede njegovega zdravniškega dela v tujini, ne izhajajo iz dokumentov. Kot navaja zavezanec, so po prejetju obvestila GMC, da v zvezi z zdravnikom pri njih potekajo določene aktivnosti, vpogledali na spletno stran GMC, pri čemer so odkrili, da ni prišlo do odvzema ali izbrisa zdravnika iz registra GMC, o vpogledu na spletno stran pa zavezanec ne razpolaga z dokumentom. V zvezi s preverjanjem zadržkov glede zdravniškega dela v tujini pri podaljšanju licence zdravniku, zavezanec navaja, da Zakon o zdravniški službi ne predvideva, da bi zbornica v postopku podaljšanja licence posebej preverjala, ali obstajajo kaki zadrži (v tujini) v zvezi z njegovim delom. Zakon o zdravniški službi v 36. členu določa, da mora zdravnik pred iztekom veljavnosti licence predložiti zbornici dokazilo o izpolnjevanju pogojev za podaljšanje licence, ki so določeni v 10. členu Pravilnika o zdravniških licencah. Morebitna dokazila ali obvestila, ki bi jih prejela zbornica in bi kazala na razloge za odvzem licence po Zakonu o zdravniški službi, pa bi lahko vodila v postopek odvzema licence po 37. členu Zakona o zdravniški službi.

-       Odgovori na vprašanja prosilke v zvezi s tem, kako je zavezanec ukrepal v primeru ortopeda …, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi prejemanja podkupnine in ali je o zadevi obvestil hrvaško zdravniško zbornico, izhajajo iz dokumentov. Postopanje zavezanca izhaja iz dela zapisnika 19. seje Odbora za pravno-etična vprašanja, pri čemer zavezanec opozarja, da ima morebitna pravnomočna obsodba zdravnika vpliv na njegov obstoj licence zgolj v primeru, ko mu je s to sodno odločbo tudi začasno prepovedano ali onemogočeno opravljanje dejavnosti ali poklica (tretja alineja tretjega odstavka 37. člena Zakona o zdravniški službi), o taki pravnomočni obsodbi zdravnika … pa zbornica ni bila obveščena.

-       Odgovori na novinarska vprašanja glede ukrepanja zbornice v primeru splošnega kirurga ., ki v … izvaja kardiovaskularno kirurgijo, ena izmed njegovih pacientk pa je po operaciji srca umrla, ali je o tem zbornica obvestila hrvaško zdravniško zbornico, ter zakaj sme kirurg izvajati operacije s področja kardiovaskularne kirurgije, deloma izhajajo iz dokumentov. Zavezanec je pojasnil, da nima dokumenta v zvezi s primerom obravnave pacientke, ki naj bi umrla po operaciji zdravnika …. Glede drugega dela vprašanja pa je zavezanec pojasnil, da odgovor izhaja iz poročila o strokovnem nadzoru nad zdravnikom z dne 18. 11. 2024, ki je bil izveden zaradi preverjanja usposobljenosti za kardiokirurgijo in iz katerega izhaja, da zdravnik izpolnjuje vse strokovne kriterije. To poročilo je obravnaval tudi Odbor za strokovno-medicinska vprašanja na 7. seji, kar izhaja iz Zapisnika seje z dne 15. 1. 2025.

-       Odgovori na vprašanja prosilke glede zdravnice … in podaljšanja njene licence za kardiologijo in vaskularno medicino za 8 let in ne za 7 let, kot to določa zakon, izhajajo iz dokumenta, in sicer iz odločbe o podaljšanju licence zdravnici iz leta 2021, pri čemer je zavezanec pojasnil, da je Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic 2. vala epidemije COVID-19 v 45. členu določil, da se ne glede na tretji odstavek 37. člena Zakona o zdravniški službi, zdravnikom z veljavno licenco, le ta podaljša še za eno leto po uradni dolžnosti.

Glede na navedeno, IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen kriterij materializirane oblike, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, glede vprašanja prosilke o zdravniku …, delno glede vprašanja o zdravniku … in glede vprašanja o zdravnici … S tem je v tem delu novinarskih vprašanj podana tudi procesna predpostavka iz sedmega odstavka 11. člena Zmed-1, zato je pritožba v tem delu dovoljena. V nadaljevanju je tako IP v tem delu presojal, ali glede prostega dostopa do zahtevane dokumentacije, obstaja kakšna izmed zakonskih izjem po ZDIJZ.

Glede preostalega dela novinarskih vprašanja pa je IP po preučitvi celotne zadeve ugotovil, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj zavezanec z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na ta vprašanja, ne razpolaga. Prav tako IP ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbam zavezanca, da s takimi dokumenti ne razpolaga, navedbe prosilke pa so zgolj pavšalne. Na tej podlagi je IP v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP pritožbo prosilke v tem delu kot nedovoljeno zavrgel. Zakonodajalec je namreč pritožbeni postopek po Zmed-1 predvidel zgolj in izključno takrat, ko odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, sicer pritožba ni dovoljena. V  primeru, kadar medij postavi vprašanja, ki se nanašajo na npr. stališča, mnenja in pojasnila zavezanca, takšnih odgovorov v pritožbenem postopku ni mogoče »preverjati«, saj je nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga IP v pritožbenem postopku po Zmed-1 ne more odločati o (ne)pravilnosti posredovanih odgovorov ali o tem, kakšne odgovore bi zavezanec moral posredovati in mu nalagati, da odgovori na vprašanja, temveč lahko odloča le o dostopu do dokumentov oziroma informacij javnega značaja.

Varstvo osebnih podatkov in prevladujoč javni interes za razkritje

Zavezanec se je v zavrnilnem odgovoru (in podredno tudi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa) skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. Tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje ali so v zahtevanih dokumenti varovani osebni podatki zdravnikov ali pa je podana pravna podlaga za razkritje navedenih informacij oziroma ali je za razkritje podan javni interes.

Dokumenti, o kateri je IP odločal v okviru pritožbenega postopka, so na podlagi zgoraj navedenih ugotovitev sledeči:

-       Zapisnik 19. seje Odbora za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije, št. 900-131/2022-7 z dne 15. 11. 2022, v delu, ki se nanaša na Sklep št. 3/19/2022 in Sklep št. 4/19/2022,

-       Poročilo o izrednem strokovnem nadzoru nad zdravnikom z dne 18. 11. 2024,

-       Zapisnik 7. seje članov Odbora za strokovno-medicinska vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije, št. 900-6/2025-4 z dne 15. 1. 2025, v delu, ki se nanaša na Sklep št. 3/7/2025 in Sklep št. 4/7/2025,

-       Odločba o podaljšanju licence št. 1631-31/2021-311 z dne 1. 2. 2021.

IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke, glede katerih je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za njihovo obdelavo podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES[2] (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov[3] (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ.

IP ugotavlja, da je v obravnavani zadevi za razkritje dokumentov podan javni interes.

Test prevladujočega interesa javnosti iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih.^[4]

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote, kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.^[5]  Test interesa javnosti pa se uporabi tudi v primerih, ko bi z njegovo pomočjo odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za javnost.^[6] Javni interes se kaže tudi v pomenu odprte razprave o pomembnih družbenih temah na podlagi verodostojnih ali preverjenih informacij, za kar je potrebno učinkovito in zakonito izvrševanje določb ZDIJZ.^[7]

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno nad varstvom osebnih podatkov. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera. Pri presoji dopustnosti posega v pravico do zasebnosti mora organ tudi upoštevati, za katero področje zasebnega življenja posameznika gre (ali gre za področje intimnega in družinskega življenja, področje zasebnega življenja, ki ne poteka v javnosti ali področje življenja posameznika v javnosti).

V obravnavani zadevi gre za področje zdravniških licenc, ki jih podeljuje, podaljšuje in odvzema Zdravniška zbornica Slovenije, torej zavezanec v okviru javnega pooblastila. Zakon o zdravniški službi (v nadaljevanju: ZZdrS) v 10. členu določa, da sme zdravnik samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovno-pravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene s tem zakonom. Zdravnik mora imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacija), biti vpisan v register zdravnikov in imeti dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (t. i. licenca). Skladno s 33. členom ZZdrS zbornica zdravniku, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe, podeli licenco. Ta predstavlja javno listino, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju. Licenca se podeli za določen čas sedmih let. 37. člen ZZdrS določa, da lahko zbornica zdravniku začasno ali trajno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, v skladu z akti zbornice. O začasnem ali trajnem odvzemu licence zbornica prek informacijskega sistema za notranji trg, ki ga določa zakon, obvesti pristojne organe drugih držav članic, v obvestilu pa se navede ime in priimek, naslov bivališča, datum in kraj rojstva zdravnika, poklic, podatek o zbornici kot organu, ki je sprejel odločitev o odvzemu licence, obseg omejitve ali prepovedi opravljanja zdravniške službe in obdobje, za katerega velja odvzem licence. Za odvzem licence se izda odločba v upravnem postopku. Glede na navedeno, ob upoštevanju, da so podatki o licencah zdravnikov javni, podatek o imenu in priimku zdravnika, specialističnem področju, za katerega ima zdravnik podeljeno veljavno licenco in podatek o načinu opravljanja zdravniške službe, niso varovani osebni podatki.[8] 

IP je že v odločbi št. 090-147/2010/8 z dne 22. 9. 2010[9] navedel, da je vsakršno odločanje v sferi javnopravnih pristojnosti, ki ima vpliv na pravice in obveznosti zdravnikov iz naslova licenc, lahko oziroma mora biti podvrženo nadzoru javnosti. Člani organov sprejemajo odločitve javnopravnega in ne zgolj zasebnopravnega pomena. V delu, v katerem zbornica odloča o postopkih v zvezi z zdravniškimi licencami, gre za pristojnosti v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil na področju licenc zdravnikov. Prav tako ima zbornica javno pooblastilo za izvajanje strokovnega nadzora nad izvajalci zdravstvene dejavnosti in zdravniki (78. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti).[10]

Vsa vprašanja, povezana s sistemom izvajanja sistema podeljevanja in odvzema licenc ali drugih oblik sankcioniranja dela zdravnikov, ter izvajanje strokovnega nadzora nad delom zdravnikov so splošna, družbena vprašanja in zadevajo širok krog javnosti. Problematika odločanja o pravicah in obveznostih na področju zdravniške službe ter problematika nadzora se namreč ne dotika le obravnavanega zdravnika, pač pa vseh ljudi, ki so interesno, poklicno ali kakorkoli drugače povezani s problematiko zdravniške službe. Pri presoji v obravnavani zadevi je odločilnega dejstva to, da je zdravstvo področje, ki je v javnem interesu, saj zadeva vsakogar, da je zdravje dobrina, ki je med najpomembnejšimi v življenju posameznika, poklic zdravnika pa na ravni države izrazito reguliran poklic. Postopki v zvezi z zdravniškimi licencami in postopanjem zbornice v zvezi z morebitnimi zatrjevanimi/ugotovljenimi kršitvami zdravnikov pri opravljanju zdravniške službe so posledično v interesu javnosti, saj gre tako za področje, ki je po sami vsebini v širšem interesu celotne družbe, prav tako pa gre tudi za nadzor javnosti nad izvrševanjem javnega pooblastila, ki je bilo v tem delu podeljeno zbornici.

Skladno s prvim odstavkom 26. člena Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju: ZPacP) ima pacient pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pod pogoji, ki jih določa zakon. Pri pravici do samostojnega odločanja o zdravljenju gre za zakonsko pravico, ki ima tudi ustavno-pravno podlago v pravici do svobode ravnanja iz 35. člena Ustave in v pravici do človekovega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave na področju varovanja zdravja. V zvezi s temi pravicami ima država obveznost, da zagotavlja dostop do bistvenih informacij, ki posameznikom omogočajo, da ocenijo tveganja za njihovo zdravje in življenje. Gre za pravico javnosti, da je obveščena o določenih tveganjih za njihovo zdravje.[11]  ZPacP temelji med drugim tudi na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikov, med temeljnimi načeli pa so tudi spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj ter predvsem spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju (peta alineja 3. člena). To so tudi temeljni pogoji za uresničevanje in varstvo pacientovih pravic do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, pravice do obveščenosti in sodelovanja ter pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju (četrta, šesta in sedma alineja 5. člena). Pacientova pravica, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen o določenih vidikih zdravljenja, sestoji med drugim tudi iz informacij o preteklem delovanju zdravnika, o tem kdaj in na katerem področju je pridobil licenco za samostojno opravljanje zdravniške službe, pa tudi kdaj mu je bila ta morebiti odvzeta, kot tudi iz katerih razlogov je prišlo do odvzema. Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju pomeni, da pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve ni dovoljeno opraviti zdravstvene obravnave (razen v posebnih zakonsko predvidenih primerih). Ne da bi bil pacient seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami njegove obravnave, med drugim tudi s tem, kateri zdravnik ga obravnava, ali ima licenco, ali mu je bila ta morebiti kdaj odvzeta in kakšni so bili razlogi za to, ni mogoče pričakovati, da bo pacient lahko sprejel ustrezno in informirano odločitev o svojem zdravju in o svojem zdravljenju. Hkrati pa razkritje podatka postopkih v zvezi z licencami ter o postopanju zbornice v zvezi z morebitnimi kršitvami zdravnikov pri opravljanju zdravniške službe, omogoča tudi nadzor javnosti nad tem, kako organ pri svojem javnopravnem delovanju izvaja javna pooblastila, ki so mu bila dodeljena s strani države.

Nazadnje ni zanemarljivo niti dejstvo, da podatke zahteva medij, za katerega je dostop do informacij ključnega pomena za izvajanje vloge »javnega čuvaja«. Upravno sodišče je v zvezi s tem že večkrat zavzelo stališče, da kljub temu, da prosilcu ni treba utemeljiti pravnega interesa oziroma zahteve za dostop do informacije javnega značaja, so okoliščine, v zvezi s katerimi prosilec zahteva dostop, pravno relevantne pri uporabi testa javnega interesa oziroma sorazmernosti, ko se medsebojno tehtajo nasprotujoči si legitimni interesi. V tem smislu je lahko pomembno, kdo podaja zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, katero konkretno informacijo zasleduje in kako se ta informacija veže na javni interes.

IP zaključuje, da je za razkritje dokumentov v zvezi z zdravniškimi licencami posameznih zdravnikov in postopanjem zbornice v zvezi z morebitnimi kršitvami, ne glede na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, v obravnavani zadevi podan interes javnosti, da se z navedenimi informacijami seznani, ker so ključne za seznanjenost z vsemi okoliščinami za izvrševanje temeljne pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju.

IP ob tem dodaja, da nekateri dokumenti vsebujejo osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija, saj niso v zvezi s postopki glede licenc oziroma postopanjem zbornice v primerih morebitnih kršitev, in je zato pritožbo prosilke v tem delu zavrnil kot neutemeljeno (glede datuma in kraja rojstva ter naslova prebivališča). Ti osebni podatki namreč ne kažejo na okoliščine, ki bi jih bilo treba javnosti razkriti na podlagi interesa javnosti. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

2.     Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je potrebno pritožbi prosilke zoper izpodbijani sklep ugoditi in sklep odpraviti, saj je zavezanec napačno ugotovil, da je pritožba prepozna (1. točka izreka te odločbe). Glede pritožbe zoper zavrnilni odgovor zavezanca je IP pritožbi prosilke delno ugodil (2. in 3. točka izreka te odločbe), kot pojasnjeno zgoraj.

Pritožbo prosilke pa je v delu, v katerem zavezanec ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na novinarska vprašanja, na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP, v povezavi s sedmim odstavkom 11. člena Zmed-1, s sklepom zavreči kot nedovoljeno (1. točka izreka tega sklepa).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe in iz 2. točke izreka tega sklepa).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav     

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] V nasprotnem primeru bi se v pritožbenem postopku pred IP pojavil problem izoblikovanosti izreka odločbe in nemožnosti ugotovitve materialne resnice oziroma popolnega in pravilnega dejanskega stanja. Vprašanja se namreč ne nanašajo zgolj na situacije, ki so preverljive, dokazljive in ki izhajajo iz otipljivih dokumentov, temveč so lahko tudi predmet neotipljivega in nematerializiranega. Iz tega razloga zakon zoper zavrnilni odgovor na vprašanje, ki nima podlage v (materializiranem) dokumentu, prepoveduje možnost pritožbe, saj bi v tem primeru šlo za nemogoč preizkus subjektivnih ocen in razmišljanj. Iz tega razloga je določeno, da v primeru, ko vprašanje medija oziroma odgovor organa ne izhaja iz oprijemljivega, materializiranega dokumenta, pritožba ni dovoljena.

[2] Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.

[3] Uradni list RS, št. 163/22.

[4] Kamor pa varstvo osebnih podatkov ne sodi.

[5] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[6] Sodba Upravnega sodišča št. IV U 103/2023-26.

[7] Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 23/2019.

[8] Enako stališče je IP zavzel tudi v mnenju št. 0712-673/2008/2 z dne 8. 9. 2008, da se okoliščine, ki utemeljujejo navedeno mnenje niso bistveno spremenile in da je mnenje še vedno relevantno, pa je IP potrdil tudi v mnenju št. 07121-1/2004/874 z dne 24. 7. 2024.

[9] Prav tako pa tudi v odločbi št. 090-236/2025.

[10] Strokovni nadzor s svetovanjem obsega nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Strokovni nadzor s svetovanjem lahko zajema nadzor izvajalca zdravstvene dejavnosti v celoti ali samo njegove posamezne notranje organizacijske enote, nadzor posameznega zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, ali nadzor zdravstvene obravnave posameznega primera.

[11] Glej tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 79/2019-33 z dne 27. 12. 2024.