prosilec - Zdravniška zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-236/2025
Kategorije: Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala kopije dokumentov glede odvzema licence zdravnikom. Organ je prosilki posredoval zahtevane odločbe, pri čemer je prekril varovane osebne podatke, predvsem podatke o razlogih za odvzem licence. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je za razkritje zahtevanih podatkov podan javni interes, zato je organu naložil, da prosilki posreduje tudi obrazložitve zahtevanih sklepov.
ODLOČBA:
Številka: 090-236/2025/5
Datum: 22. 7. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 21. 5. 2025, zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-4/2025-2 z dne 19. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 21. 5. 2025 se delno ugodi in se odločba Zdravniške zbornice Slovenije št. 090-4/2025-2 z dne 19. 5. 2025 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati:
1.1. Odločbo št. LO-1/2007 z dne 12. 12. 2007, tako da bo na njej prekrit le datum in kraj rojstva v 1. tč. izreka odločbe,
1.2. Odločbo št. LO-1/2009 z dne 27. 7. 2009, tako da bo na njej prekrit le datum in kraj rojstva v 1. tč. izreka odločbe,
1.3. Odločbo št. 0920-103/2011/145 z dne 22. 1. 2013, tako da bo v njej prekrit le:
- ime in priimek v 2. vrstici 1. tč. izreka odločbe,
- ime in priimek v 3. vrstici prvega odstavka Obrazložitve na str. 1,
- ime in priimek v 6. vrstici tretjega odstavka Obrazložitve na str. 1,
- zadnji odstavek na str. 2, in sicer od besedne zveze »dejansko stanje:« do konca strani,
- prvi odstavek na str. 3,
- besedilo drugega odstavka na str. 3, in sicer od besedne zveze »strokovnega ravnanja« do konca tega odstavka,
- besedilo drugega odstavka na str. 4, od besedne zveze »in sicer« do besede »ocenjuje,«
1.4. Odločbo št. 1631-101/2019-7 z dne 13. 6. 2019, tako da bo na njej prekrit le
- datum in kraj rojstva ter prebivališče v 1. tč. izreka odločbe,
- prva in druga beseda v 8. vrstici prvega odstavka Obrazložitve na str. 1,
- naslov pod poglavjem »Vročiti« na str. 2,
1.5. Odločbo št. 1631-591/2024-3 z dne 27. 8. 2024, na kateri bo prekrit le datum in kraj rojstva ter prebivališče v 1. tč. izreka odločbe.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Prosilka je dne 14. 4. 2025 organ zaprosila za pojasnila glede dostopnosti podatkov o podeljenih in odvzetih licencah. Organ je prosilki podal pojasnila, med drugim tudi katere podatke v zvezi z zdravniki in njihovimi licencami zbira na podlagi 31. člena Zakona o zdravniški službi (ZZdrS). Prosilka je dne 17. 4. 2025 od organa zahtevala, da ji posreduje podatke iz 31. člena za vseh pet primerov zdravstvenih delavcev, ki so jim bile začasno odvzete licence, z navedbo razlogov za začasni odvzem v smislu tretjega odstavka 37. člena Zakona o zdravniški službi. Prosila je tudi za elektronske kopije dokumentov (sklepov, izrekov, poročil, zapisnikov in podobno), v katerih se nahajajo ti podatki.
(2) Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-4/2025-2 z dne 19. 5. 2025, na podlagi katere je prosilki posredoval pet odločb, na katerih je prekril varovane osebne podatke posameznikov o rojstvu in prebivališču zdravnika, ki mu je bila odvzeta licenca, podatke o razlogih za odvzem licence in podatke o osebah, ki se jim je odločba o odvzemu licence vročala, razen podatek o osebnem imenu zdravnika, kateremu je bila licenca odvzeta.
(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 21. 5. 2025 vložila pritožbo in navedla, da je organ prekril celotne obrazložitve o odvzemu, pri čemer ni pretehtal možnosti delnega dostopa, ni verodostojno utemeljil, zakaj gre pri razlogih za odvzem za varovane osebne podatke zdravnikov, niti ni izvedel testa javnega interesa. Organ ima javno pooblastilo za podeljevanje in odvzem zdravniških licenc, pri čemer mora delovati v javnem interesu državljank in državljanov Republike Slovenije, zlasti na področju zdravstva, ne le v interesu interesne skupine, ki jo zastopa. S prekritjem podatkov o razlogih za odvzem licence je javnosti odvzet dostop do informacij, ki bi bile ključnega pomena za varovanje zdravja in dostojanstva pacientov in pacientk. Zdravniški poklic je reguliran poklic, države pa imajo obveznost druge države članice obveščati o osebah, ki so jim nacionalni organi ali sodišča omejili ali prepovedali opravljanje določenih poklicev.
(4) Organ je pritožbo, z dopisom z dne 26. 5. 2025, odstopil v reševanje IP. Ob tem je dodal, da prosilka v zahtevi ni konkretizirala in izkazala, da je podan interes javnosti.
Pritožba je utemeljena.
(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) Organ je zahtevo delno zavrnil na podlagi izjeme iz 3. tč. prvega odstavka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Med prosilko in organom je sporno vprašanje ali so razlogi za odvzem licence varovani osebni podatki zdravnikov oz. ali je podana pravna podlaga za razkritje navedenih informacij oz. ali je za razkritje podan javni interes.
(7) Dokumenti, o kateri je IP odločal v okviru pritožbenega postopka, predstavljajo odločbe organa, s katerimi je odločil o začasnem odvzemu licence petim zdravnikom, in sicer gre za odločbe:
- št. 1631-59/2024-3 z dne 27. 8. 2024,
- št. 1631-101/2019-7 z dne 13. 6. 2019,
- št. 0920-103/2011/145 z dne 22. 1. 2013,
- št. LO-1/2009 z dne 27. 7. 2009,
- št. LO-1/2007 z dne 12. 12. 2007.
Organ je v nespornem delu dokumente že posredoval prosilki, IP je zato odločal o tem, ali mora organ prosilki razkriti tudi podatke, ki so na navedenih odločbah prekriti.
(8) IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).
(9) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).
(10) Kot obdelavo osebnih podatkov Splošna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.
(11) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).
(12) Podatke o razlogih za odvzem zdravniške licence posameznim zdravnikom je glede na navedeno mogoče šteti za osebne podatke posameznikov, vendar IP ugotavlja, da je te podatke treba šteti za prosto dostopne, saj gre za podatke, za razkritje katerih je podan javni interes, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.
(13) Ker se je prosilka v pritožbenem postopku sklicevala na javni interes, je IP po uradni dolžnosti, v okviru presoje materialnega prava, v nadaljevanju opravil presojo, ali za razkritje osebnih podatkov obstaja javni interes v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Takšna odločitev je smiselno skladna tudi s prakso Upravnega sodišča v nedavni sodbi, opr. št. I U 1382/2019-28 z dne 26. 5. 2022 (23. točka obrazložitve), iz katere izhaja, da lahko IP izvaja test javnega interesa po uradni dolžnosti ob upoštevanju logične metode razlage določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in izhodišč 247. člena ZUP, ki določa obseg pritožbenega preizkusa izpodbijanega akta.
(14) V zvezi z izvedbo testa interesa javnosti, IP najprej pojasnjuje, da je v skladu z novejšo sodno prakso pojem javnega interesa nedoločen pravni pojem, ki ga je treba vsebinsko napolniti v vsakem konkretnem primeru. Javni interes je abstrakten in splošen, kaže pa se kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Javni interes se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah. Podan je v vseh vrstah situacij, v katerih je izražena potreba po odgovornosti in transparentnosti odločanja, in ki sprožajo javno razpravo. Javni interes je močan na primer v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.
(15) Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Gre torej za izjemo od izjem, ki se uporablja zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. IP je tako v nadaljevanju moral presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij večji od interesa, zaradi katerega so te informacije varovane kot osebni podatek konkretnih posameznikov, na katere se nanašajo.
(16) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do obravnavanih dokumentov na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo to za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkretne dokumente.
(17) ZZdrS v 10. členu določa, da sme zdravnik samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovno-pravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene s tem zakonom. Zdravnik mora imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacija), biti vpisan v register zdravnikov in imeti dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (t. i. licenca). Skladno s 33. členom ZZdrS organ zdravniku, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe, podeli licenco. Ta predstavlja javno listino, ki dokazuje strokovno usposobljenost zdravnika za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju. Licenca se podeli za določen čas sedmih let. 37. člen ZZdrS določa, da lahko organ zdravniku začasno ali trajno odvzame licenco zaradi večje strokovne pomanjkljivosti ali napake pri delu, v skladu z akti organa. O začasnem ali trajnem odvzemu licence organ prek informacijskega sistema za notranji trg, ki ga določa zakon, obvesti pristojne organe drugih držav članic, v obvestilu pa se navede ime in priimek, naslov bivališča, datum in kraj rojstva zdravnika, poklic, podatek o zbornici kot organu, ki je sprejel odločitev o odvzemu licence, obseg omejitve ali prepovedi opravljanja zdravniške službe in obdobje, za katerega velja odvzem licence. Za odvzem licence se izda odločba v upravnem postopku.
(18) Glede na navedeno, ob upoštevanju, da so podatki o licencah zdravnikov javni, podatek o imenu in priimku zdravnika, specialističnem področju, za katerega ima zdravnik podeljeno veljavno licenco in podatek o načinu opravljanja zdravniške službe, niso varovani osebni podatki.[1] Po mnenju IP je zgornje stališče, da so podatki o zdravniških licencah javni (torej najmanj podatek o tem, da z osebnim imenom in številko licence določen zdravnik v določenem trenutku ima veljavno licenco na določenem medicinskem področju) možno aplicirati tudi na podatek o začasnem »neobstoju licence« za zdravnika, vpisanega v register zdravnikov, ki je že imel veljavno licenco. Dejstvo začasnega odvzema licence ima namreč enak javni pomen kot njena trenutna veljavnost ali njen obstoj, poleg tega gre pri odvzemu licence le za podatek o nasprotnem dejstvu torej o nasprotnem dejstvu sicer javnega dejstva.[2]
(19) IP je že v odločbi št. 090-147/2010/8 z dne 22. 9. 2010 navedel, da je vsakršno odločanje v sferi javnopravnih pristojnosti, ki ima vpliv na pravice in obveznosti zdravnikov iz naslova licenc, lahko oziroma mora biti podvrženo nadzoru javnosti. Člani organov sprejemajo odločitve javnopravnega in ne zgolj zasebnopravnega pomena. V delu, v katerem organ odloča o odvzemu zdravniške licence, gre za pristojnosti organa v zvezi z izvajanjem javnih pooblastil na področju licenc zdravnikov. Vsebina in obrazložitev upravne odločbe, v zvezi s katero organ izvaja javno pooblastilo, je bistvenega pomena za demokratičen nadzor nad delovanjem organa. Vsa vprašanja, povezana s sistemom izvajanja sistema podeljevanja in odvzema licenc ter drugih oblik sankcioniranja dela zdravnikov, so splošna, družbena vprašanja in zadevajo širok krog javnosti. Ne glede na to, da zakon ne določa izrecno, da se ob odvzemu licence, javno objavi oz. posreduje pristojnim organom tudi razlog za odvzem licence, to ni bistveno za odločitev, ali lahko prosilci do tega podatka dostopajo po ZDIJZ. Gre namreč za dve različni zakonski podlagi, ki urejata dve različni situaciji, prav tako sta različna tudi namena zakona. Problematika odločanja o pravicah in obveznostih na področju zdravniške službe se namreč ne dotika le obravnavanega zdravnika, pač pa vseh ljudi, ki so interesno, poklicno ali kakorkoli drugače povezani s problematiko zdravniške službe.
(20) Pri presoji v obravnavani zadevi je odločilnega dejstva to, da je zdravstvo področje, ki je v javnem interesu, saj zadeva vsakogar, da je zdravje dobrina, ki je med najpomembnejšimi v življenju posameznika, poklic zdravnika pa na ravni državne izrazito reguliran poklic. Razlogi za odvzem licence so posledično v interesu javnosti, saj gre tako za področje, ki je po sami vsebini v širšem interesu celotne družbe, prav tako pa gre tudi za nadzor javnosti nad izvrševanjem javnega pooblastila, ki je bilo v tem delu podeljeno organu.
(21) Skladno s prvim odstavkom 26. člena Zakona o pacientovih pravicah (Ur. l. RS, št. 15/08, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPacP) ima pacient pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pod pogoji, ki jih določa zakon. Pri pravici do samostojnega odločanja o zdravljenju gre za zakonsko pravico, ki ima tudi ustavno-pravno podlago v pravici do svobode ravnanja iz 35. člena Ustave in v pravici do človekovega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave na področju varovanja zdravja. V zvezi s temi pravicami ima država obveznost, da zagotavlja dostop do bistvenih informacij, ki posameznikom omogočajo, da ocenijo tveganja za njihovo zdravje in življenje. Gre za pravico javnosti, da je obveščena o določenih tveganjih za njihovo zdravje.[3]
(22) Zakon o pacientovih pravicah temelji med drugim tudi na zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravnikov, med temeljnimi načeli pa so tudi spoštovanje vsakogar kot človeka in spoštovanje njegovih moralnih, kulturnih, verskih, filozofskih in drugih osebnih prepričanj ter predvsem spoštovanje samostojnosti pri odločanju o zdravljenju (peta alineja 3. člena). To so tudi temeljni pogoji za uresničevanje in varstvo pacientovih pravic do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave, pravice do obveščenosti in sodelovanja ter pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju (četrta, šesta in sedma alineja 5. člena). Pacientova pravica, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen o določenih vidikih zdravljenja, sestoji med drugim tudi iz informacij o preteklem delovanju zdravnika, o tem kdaj in na katerem področju je pridobil licenco za samostojno opravljanje zdravniške službe, pa tudi kdaj mu je bila ta morebiti odvzeta, kot tudi iz katerih razlogov je prišlo do odvzema. Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju pomeni, da pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve ni dovoljeno opraviti zdravstvene obravnave (razen v posebnih zakonsko predvidenih primerih). Ne da bi bil pacient seznanjen z vsemi dejstvi in okoliščinami njegove obravnave, med drugim tudi s tem, kateri zdravnik ga obravnava, ali ima licenco, ali mu je bila ta morebiti kdaj odvzeta in kakšni so bili razlogi za to, ni mogoče pričakovati, da bo pacient lahko sprejel ustrezno in informirano odločitev o svojem zdravju in o svojem zdravljenju.
(23) Hkrati pa razkritje podatka o tem, kakšni so bili razlogi za odvzem licence, omogoča tudi nadzor javnosti nad tem, kako organ pri svojem javnopravnem delovanju izvaja javna pooblastila, ki so mu bila dodeljena s strani države. Nazadnje ni zanemarljivo niti dejstvo, da podatke zahtevajo preiskovalni novinarji, za katere je dostop do informacij ključnega pomena za izvajanje vloge »javnega čuvaja«. Upravno sodišče je v zvezi s tem že večkrat zavzelo stališče, da kljub temu, da prosilcu ni treba utemeljiti pravnega interesa oziroma zahteve za dostop do informacije javnega značaja, so okoliščine, v zvezi s katerimi prosilec zahteva dostop, pravno relevantne pri uporabi testa javnega interesa oziroma sorazmernosti, ko se medsebojno tehtajo nasprotujoči si legitimni interesi. V tem smislu je lahko pomembno, kdo podaja zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, katero konkretno informacijo zasleduje in kako se ta informacija veže na javni interes. Pri tem nosi glavno breme dokazovanja z vidika varstva javnih koristi organ (in ne prosilec, kot to organ zmotno zatrjuje).[4]
(24) IP zaključuje, da je v zvezi z razkritjem razlogov za odvzem zdravniške licence, ne glede na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, v obravnavani zadevi podan interes javnosti, da se z navedenimi informacijami seznani, ker so ključne za seznanjenost z vsemi okoliščinami za izvrševanje temeljne pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju. IP ob tem dodaja, da določene odločbe o odvzemu licence vsebujejo tudi podrobnejše podatke o obravnavi pacientov, podatki o pacientih pa za seznanitev javnosti z razlogi za odvzem licence niso bistveni, zato je IP odločil, da podatki o pacientih niso prosto dostopna informacija, in pritožbo prosilke v tem delu zavrnil kot neutemeljeno. Prav tako niso dostopni javnosti osebni podatki zdravnika (naslov, datum rojstva), ki jih je prekril že organ sam, določeni ti podatki pa so razvidni tudi iz obrazložitev odločb in je prekritje organu naložil IP s to odločbo. Ti osebni podatki namreč ne kažejo na okoliščine, ki bi jih bilo treba javnosti razkriti na podlagi interesa javnosti.
(25) Na podlagi vseh navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je organ v delu napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi. Izhajajoč iz navedenega je IP delno ugodil pritožbi prosilke in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilki omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(26) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
(27) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Enako stališče je IP zavzel tudi v mnenju št. 0712-673/2008/2 z dne 8. 9. 2008, da se okoliščine, ki utemeljujejo navedeno mnenje niso bistveno spremenile in da je mnenje še vedno relevantno, pa je IP potrdil tudi v mnenju št. 07121-1/2004/874 z dne 24. 7. 2024.
[2] Tako IP tudi v mnenju št. 07121-1/2004/874 z dne 24. 7. 2024.
[3] Glej tudi sodba Upravnega sodišča RS št. I U 79/2019-33 z dne 27. 12. 2024.
[4] Glej tudi sodbo Upr. sodišča št. I U 79/2019-33 z dne 27. 12. 2024 (tč. 75).