prosilec - Zdravniška zbornica Slovenije

POVZETEK:

Prosilec je zahteval informacijo kdo so bili člani komisije organa, ki je opravila izredni strokovni nadzor v primeru določene bolnice. Organ je v zavrnilnem odgovoru navedel, da informacij ne more posredovati zaradi varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ postopkovno odločil pravilno, ko je odločil v obliki zavrnilnega odgovora, saj se je prosilec obrnil na organ kot medij in je zahteval odgovor na vprašanje, ne pa dokumentov. Po vsebini je IP ugotovil, da ne gre za obdelavo varovanih osebnih podatkov pacientke, ampak za podatek v zvezi z nadzornim postopkom, ki ga je izvajal organ. Osebni podatki pacientke, ki jih je za namen identifikacije, za kateri postopek gre, prosilec navedel v zahtevi, so bili predhodno že razkriti v sredstvih javnega obveščanja na podlagi prvega odstavka 73. člena ZVOP-2. Prav tako ne obstaja izjema varstva osebnih podatkov, saj je dostop do imen in priimkov članov komisije mogoč na podlagi določbe prvi alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatek povezan z opravljanjem javne funkcije.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-130/2024/2

Datum: 24. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi devetega in desetega odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 4. 2024, zoper odgovor Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), z dne 8. 4. 2024 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 8. 4. 2024 zoper zavrnilni odgovor Zdravniške zbornice Slovenije z dne 8. 4. 2024, se ugodi in se zavrnilni odgovor odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku petih (5) delovnih dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati imena in priimke predsednika in članov komisije, ki so razvidni iz druge točke sklepov o začetku nadzora št. 060-107/2023-4 z dne 7. 6. 2023 in št. 060-164/2023-2 z dne 8. 1. 2024.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 2. 4. 2024 zahteval informacijo kdo so bili člani komisije organa, ki je opravila izredni strokovni nadzor v primeru določene bolnice. Pri čemer je navedel, da je poročilo nadzora Odbor za strokovno – medicinska vprašanja organa obravnaval na 33. seji dne 21. 2. 2024. Ker mu je organ dne 5. 4. 2024 na to podal zavrnilni odgovor, se je prosilec na organ obrnil ponovno in navedel, da prošnjo postavlja v obliki zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Organ je na postavljeno vprašanje ponovno odgovoril v obliki zavrnilnega odgovora. Pri tem je navedel, da je novinarsko vprašanje obravnaval na podlagi 45. člena ZMed. Pri čemer navedeni zakon v primeru zavrnilnega odgovora ne zahteva izdaje zavrnilne odločbe. Pri zavrnitvi se je skliceval na tretjo točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(2) Zoper zavrnilni odgovor organa se je prosilec dne 8. 4. 2024 pritožil. Meni, da imena komisije organa ne sodijo med varovane osebne podatke, zato je odločitev organa napačna. Prav tako meni, da bi moral organ o njegovem vprašanju odločiti z odločbo.

(3) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 014-57/2021-41 z dne 10. 4. 2024, odstopil v reševanje IP. Ob tem je posredoval pojasnilo svoje odločitve in dostavil dokumente.

Pritožba je utemeljena.

(4) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(5) IP najprej pojasnjuje, da dopisa organa, št. 014-57/2021-41 z dne 10. 4. 2024, s katerim je ta odstopil pritožbo prosilca IP in se opredeli do pritožbenih navedbe, ni posredoval prosilcu v izjasnitev, saj se v njem prepletajo navedbe, iz katerih bi bilo mogoče sklepati oziroma bi se iz njih razkrile informacije, ki so predmet njegove zahteve, še pred odločitvijo IP. Skladno z določbo prvega odstavka 12. člena ZInfP pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, do pravnomočnosti odločbe Informacijskega pooblaščenca ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije. Zato IP s tem, ko navedenega dopisa ni v poslal v izjasnitev prosilcu, ni kršil načela kontradiktornosti.

Procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed.

(6) IP ugotavlja, da je organ v elektronskem sporočilu z dne 8. 4. 2024 zavrnil odgovor na predmetno vprašanje prosilca glede imen in priimkov članov komisije za izredni nadzor. V skladu z osmim odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjen odgovor kot zavrnilno odločbo.

(7) Ker je prosilec zahteval informacije kot medij na podlagi 45. člena ZMed, se je IP primarno ukvarjal z vprašanjem, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je namreč pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

(8) Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1. a člena ZDIJZ.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ (in posledično ZMed), saj je pravna oseba, ki je nosilec javnega pooblastil (71. člen Zakona o zdravniški službi, v nadaljevanju ZZdrS) in tako sodi med organe iz 1. člena ZDIJZ, zato, v skladu z 2. členom ZDIJZ, zanj primarno v celoti velja načelo transparentnega delovanja. Prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje.

(10) Na podlagi vsega navedenega je pritožbeni postopek po določbi 45. člena ZMed pred IP omejen, in sicer na naslednji zaporedni fazi:

- na formalni preizkus, ali odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta v smislu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in

- na vsebinski preizkus, ali je ta dokument prosto dostopen ali predmet izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(11) IP je tako najprej ugotavljal, ali zahtevane informacije pri organu obstajajo v materializirani obliki. Pri tem je IP izhajal iz navedb organa v dopisu, št. 014-57/2021-41 z dne 10. 4. 2024 in iz dokumentov, ki jih je organ posredoval IP ob odstopu pritožbe in se nanašajo na sklep o začetku nadzora in na imenovanje članov komisije za izredni strokovni nadzor. Gre za sklepa o začetku nadzora št. 060-107/2023-4 z dne 7. 6. 2023 in št. 060-164/2023-2 z dne 8. 1. 2024.

(12) Glede na navedeno, IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru izpolnjen kriterij materializirane oblike v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, s čimer je podana tudi procesna predpostavka iz devetega odstavka 45. člena ZMed, zato je prosilčeva pritožba dovoljena. Ob tem IP zavrača pritožbene navedbe prosilca, da je organ ravnal napačno, ker je njegovo vprašanje obravnaval na podlagi ZMed in mu posredoval zavrnili odgovor. Razlika med postopkom po ZMed in ZDIJZ je namreč v tem, da lahko v postopku po ZMed medij postavi vprašanje, na katerega mora organ odgovoriti v sedmih delovnih dneh. V primeru, če bi medij zahteval dokument, iz katerega bi bili razvidni člani komisije, pa bi bilo treba takšno zahtevo obravnavati po ZDIJZ, ker bi bil zahtevan dokument. Rok za odločitev bi bil v tem primeru 20 delovnih dni. O takšni odločitvi pa bi moral organ izdati zavrnilno odločbo.

(13) IP ugotavlja, da je predmet zahteve podatek o imenu in priimku članov komisije za izredni strokovni nadzor s svetovanjem v zvezi z določeno pacientko. Zahtevo za dostop do teh podatkov je organ zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Najprej IP poudarja, da ne more slediti navedbam organa, da gre za obdelavo varovanih osebnih podatkov pacientke, gre namreč za podatek v zvezi z nadzornim postopkom, ki ga je izvajal organ. Osebni podatki pacientke, ki jih je za namen identifikacije, za kateri postopek gre, prosilec navedel v zahtevi, so bili predhodno že razkriti v sredstvih javnega obveščanja na podlagi prvega odstavka 73. člena ZVOP-2[1]. Prav tako je bilo razkrito tudi dejstvo, da so v zvezi s tem pred organom tekli nadzorni postopki in kakšne so bile ugotovitve.[2] IP se je seznanil s številnimi prispevki, ki so jih mediji že objavili s tem v zvezi in ugotavlja, da so bili podatki o tem, da je postopek tekel pred organom, že zakonito javno objavljeni v okviru izvajanja pravice do svobode izražanja (3. točka  drugega odstavka 73. člena ZVOP-2), zato sam podatek o obstoju nadzornega postopka, v zvezi z imenom in priimkom konkretne posameznice, ni varovan osebni podatek. IP pa ob tem poudarja, da s to odločbo ne nalaga razkritja nobenih drugih oziroma novih osebnih podatkov prizadete posameznice, izven tega, kar je iz sredstev javnega obveščanja že znano.

(14) Glede imen in priimkov članov in predsednikov komisije za izredni strokovni nadzor s svetovanje IP ugotavlja, da so navedeni podatki nedvomno osebnih podatki. Glede na določbo 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v 1. odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v 1. odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22 – ZVOP-2).

(15) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(16) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. S sprejetjem te določbe se je slovenska ureditev približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar ali javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da oseba, ki opravlja javno funkcijo ali javni uslužbenec nista upravičena pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu oziroma oseba, ki opravlja javno funkcijo nima pravice do nobene zasebnosti.

(10) IP ugotavlja, da pravne podlage za razkritje imen in priimkov članov komisije za izredni strokovni nadzor s svetovanjem v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS, št. 23/05 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZDej) in v neveljavnem Pravilniku o strokovnem nadzoru s svetovanjem (Ur. l. RS, št. 35/00 in 64/17, v nadaljevanju Pravilnik), ki pa se še vedno uporablja, ni našel. Ker pravne podlage za razkritje zahtevanih podatkov v konkretnem primeru ni moč najti v področnih zakonih, pa IP opozarja tudi na dejstvo, da zakonsko podlago za obdelavo (razkritje) nekaterih osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi že sam ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena, dovoli dostop do (tudi osebnih) podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP ugotavlja, da je organ v dopisu ob posredovanju pritožbe navedel stališče, da osebnih podatkov članov komisije ni mogoče razkriti na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v povezavi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in javne funkcije. IP se je v nadaljevanju opredelil, zakaj je zahtevane osebne podatke dopustno razkriti na podlagi citirane »izjeme od izjem«, torej ali gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma javne funkcije.

(11) Institut komisije za izredni strokovni nadzor s svetovanjem je urejen v ZZDej in Pravilniku. 78. člen ZZDej določa, da obsega strokovni nadzor s svetovanjem nadzor nad strokovnostjo, kakovostjo in varnostjo dela pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Strokovni nadzor s svetovanjem lahko zajema:  - nadzor izvajalca zdravstvene dejavnosti v celoti ali samo njegove posamezne notranje organizacijske enote, - nadzor posameznega zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, ali - nadzor zdravstvene obravnave posameznega primera. Strokovni nadzor s svetovanjem opravlja zbornica oziroma strokovno združenje, ki ima javno pooblastilo, v sodelovanju s klinikami, kliničnimi inštituti ali kliničnimi oddelki. Pristojna zbornica ali strokovno združenje v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, podrobneje določi način izvajanja strokovnega nadzora s svetovanjem za posamezno poklicno skupino. Strokovni nadzor s svetovanjem se lahko izvaja kot redni ali izredni nadzor. Izredni strokovni nadzor uvede pristojna zbornica oziroma strokovno združenje samo, na zahtevo ministrstva, pristojnega za zdravje, na predlog Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bolnika ali njegovega ožjega družinskega člana, zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca, pristojne zbornice ali strokovnega združenja, zastopnika pacientovih pravic ter drugih državnih organov (npr. varuh človekovih pravic, komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec). Postopek strokovnega nadzora s svetovanjem se začne s sklepom o začetku nadzora, ki ga izda pristojni organ zbornice ali strokovnega združenja, in vsebuje: med drugim navedbo predsednika in članov komisije, ki jo sestavljajo predstavniki zbornice oziroma strokovnega združenja, ki ima javno pooblastilo, in po potrebi zunanji strokovnjaki s klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov. V okviru strokovnega nadzora s svetovanjem lahko člani komisije opravijo naslednja nadzorna dejanja: - pregled listinske dokumentacije in pridobitev njenih kopij, - pregled podatkov oziroma dokumentacije, ki se hrani v informatizirani obliki, in pridobitev kopij, - pogovor z zdravstvenimi delavci oziroma zdravstvenimi sodelavci ali drugimi zaposlenimi pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, - pogovor z bolnikom ali njegovim ožjim družinskim članom, - pregled listin, - ogled in pregled posameznih objektov, prostorov, opreme in predmetov izvajalca zdravstvene dejavnosti, - fotografiranje ali snemanje na drug nosilec vizualnih podatkov oseb, objektov, prostorov, opreme in predmetov izvajalca zdravstvene dejavnosti, - brezplačen vpogled oziroma pridobitev podatkov iz uradnih evidenc in drugih podatkov, ki se nanašajo na opravljanje zdravstvene dejavnosti nadzorovanega izvajalca zdravstvene dejavnosti oziroma na opravljanje zdravstvenih storitev ali poklica zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, - druga nadzorna dejanja glede na namen nadzora. O ugotovitvah strokovnega nadzora s svetovanjem komisija poda poročilo predsedniku organa, v katerem lahko predlaga naslednje ukrepe: - dodatno strokovno usposabljanje zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, - dodelitev mentorja zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, - odvzem licence ali izbris iz registra zdravnikov oziroma registra iz šestega odstavka 64. člena ZZDej, kadar za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti ni pogoj pridobitev licence, - naznanitev suma storitve kaznivega dejanja pristojnim organom pregona, - izboljšanje sistema ali procesa, pri katerem je prišlo do nepravilnosti, - odpravo organizacijskih, materialnih in drugih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti, - vložitev predloga za izvedbo drugega nadzora iz 76. člena ZZDej. Strokovni nadzor se zaključi s poročilom, v primeru predlaganih ukrepov pa z odreditvijo ukrepov organa. Če se pri strokovnem nadzoru s svetovanjem ugotovijo večje pomanjkljivosti in nepravilnosti, lahko pristojna zbornica ali strokovno združenje začasno, dokler niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, prepove opravljanja dela posameznemu zdravstvenemu delavcu ali zdravstvenemu sodelavcu ali o tem obvesti ministrstvo, pristojno za zdravje, ki lahko začasno, dokler niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, prepove opravljanje zdravstvene dejavnosti izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali njegovi notranji organizacijski enoti. Izvajalec zdravstvene dejavnosti o posameznih izvedenih ukrepih poroča pristojni zbornici ali strokovnemu združenju. Če je iz poročila razvidno, da izvedeni ukrepi niso zadovoljivi oziroma pomanjkljivosti niso bile odpravljene, vzroki za neizvedbo ukrepov ali odpravo pomanjkljivosti pa so na strani izvajalca zdravstvene dejavnosti, pristojna zbornica ali strokovno združenje predlaga ministrstvu, pristojnemu za zdravje, odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu s četrto alinejo prvega odstavka 3.b člena ZZDej. Če gre za javni zdravstveni zavod ali drug javni zavod iz 8. člena ZZDej, lahko pristojna zbornica ali strokovno združenje poda svetu zavoda pobudo za razrešitev direktorja zavoda. Če je bil strokovni nadzor s svetovanjem opravljen v javnem zdravstvenem zavodu ali drugem javnem zavodu iz 8. člena ZZDej, o ugotovitvah strokovnega nadzora s svetovanjem, ukrepih in realizaciji ukrepov direktor javnega zavoda obvesti svet zavoda. Pravilnik pa natančneje ureja imenovanje komisije, in sicer določa, da se imenuje za vsak primer posebej in jo sestavljajo dva do pet članov – nadzornih zdravnikov. Nadzorne zdravnike imenuje izvršilni odbor zbornice na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanja. Člane in predsednika nadzorne komisije za izvedbo posameznega strokovnega nadzora imenuje izmed nadzornih zdravnikov izvršilni odbor zbornice na predlog odbora za strokovno-medicinska vprašanja. Za nadzornega zdravnika je lahko imenovan zdravnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje: 1. za strokovni nadzor na področju osnovnega zdravstva 10 let izkušenj v stroki ali naziv primarij; 2. za strokovni nadzor na področju bolnišničnega in specialističnega zdravstva 10 let izkušenj kot specialist ali naziv primarij, svetnik ali višji svetnik oziroma naziv visokošolskega učitelja. Člani nadzorne komisije morajo biti praviloma specialisti iste stroke, kot je nadzorovani zdravnik.

(12) IP najprej ugotavlja, da se v zahtevanih dokumentih kot člani in predsednik pojavljajo javni uslužbenci, saj so zaposleni v javnih zavodih kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov. IP tako ugotavlja, da je za razkritje imen, priimkov pravna podlaga določba prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so člani in predsedniki komisije javni uslužbenci različnih javnih zavodov. Prav tako pa je navedena določba pravna podlaga, saj gre za opravljanje javne funkcije. Glede vprašanja, ali tovrstno razmerje predstavlja izvajanje javne funkcije, je treba ugotoviti, kakšen položaj imajo člani komisije. Njihova vloga je, da sodelujejo v komisiji, ki je pristojna za vodenje postopka izrednega nadzora. Komisijo imenuje organ in jo sestavljajo predsednik in še dva do pet članov. Njihova pristojnost se nanaša predvsem na predlaganje ukrepov organu. Člani komisije so torej imenovani po določenem (zakonsko in podzakonsko) urejenem postopku s strani izvršilnega odbora organa ter sodelujejo pri sprejemu ukrepov (jih predlagajo), zato po oceni IP člani komisije za izredni strokovni nadzor s svetovanjem nedvomno opravljajo javno funkcijo v okviru pristojnosti, ki so določene z ZZDej in Pravilnikom. Prav tako Pravilnik določa, kakšni so pogoji, da je oseba lahko član komisije. S prostim dostopom do imen in priimkov članov komisije se tako zagotavlja pomemben element pravičnosti in neodvisnosti postopka izrednega nadzora, kar je v javnem interesu vsake demokratične družbe in pravne države, zato se njihova funkcija upravičeno obravnava kot javna funkcija, ki ima vpliv na konkreten nadzorni postopek po ZZDej.

(13) IP tako ugotavlja, da je izjema varstva osebnih podatkov glede imen in priimkov članov komisije, presežena s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da je organ v tem delu zmotno uporabil materialno pravo. Takšna je tudi praksa Upravnega sodišča RS, ki je v podobnih primerih[3] že večkrat opozorilo, da pojma »javne funkcije« ni možno razlagati ozko, v tem smislu, da je ta pojem vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre za terminus technicus. Zato je ob vlogi, ki jo imajo člani komisij po ZZDej, treba tudi njihovo funkcijo obravnavati kot javno funkcijo, zaradi česar niso upravičeni pričakovati zasebnosti glede svojega imena in priimka.

(14) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil oseb, na katere se nanašajo informacije v prvi točki izreka te odločbe. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

(15) IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji glede informacij, ki so bile predmet presoje tega pritožbenega postopka in se nanašajo na imena in priimke članov komisije, napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca ugodil na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilcu posredovati informacije, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Drugi odstavek 73. člena ZVOP-2 določa:

 »V okviru svobode izražanja se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če:

….

3. so osebni podatki na zakonit način že bili dostopni javnosti;…«

[2] Glej na primer: - objavo na spletnem portalu Žurnal 24: »Zdravnica ni prepoznala septičnega šoka z dne 12. 3. 2024« https://www.zurnal24.si/slovenija/sonja-umrla-zdravnica-ni-prepoznala-septicnega-soka-420736,

- Spominski zid Sonja Golc dostopen na: htps://sonjagolc.substack.com/about, spletni portal namenjen bolnici, na katerem njen mož objavlja med drugim prispevke ravno na temo posegov pred njeno smrtjo,

- prispevek z naslovom »Nihče ni postavil prave diagnoze«, spletni portal Slovenskih novic, z dne 19. 3. 2024, https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nihce-ni-postavil-prave-diagnoze/,

- Bolnica umrla, ker zdravnica ni prepoznala septičnega šoka, portal časopisa Dnevnik z dne 12. 3. 2024, https://www.dnevnik.si/1043045434.

[3] Sodbi Upravnega sodišča RS, št. IU 1410/2010-3 z dne 25. 5. 2011 in št. IU 1472/2017-27 z dne 2. 10. 2019 v točkah 15. in 16.