prosilec - Zdravniška zbornica Slovenije

POVZETEK:

Organ je prosilcu omogočil delni dostop do tistega dela zapisnika, ki ustreza zahteva prosilcu. Prosilec je v pritožbi navedel, da je mislil, da bo prejel celotni zapisnik. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je na dotičnem zapisniku prekril tiste podatke, ki niso bili predmet zahteve prosilca, zato je pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-342/2022/4

Datum: 16. 12. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad.: prosilec), z dne 2. 12. 2022, zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana (v nad.: organ), št. 090-7/2022-2 z dne 9. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 2. 12. 2022 zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije, št. 090-7/2022-2 z dne 9. 11. 2022, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 7. 11. 2022 osebno pri organu vložil zahtevo za posredovanje:

-       zapisnika 17. redne seje z dne 20. 7. 2022, iz katerega izhaja obravnava vloge v zvezi z dogajanjem na Infekcijski kliniki v Ljubljani in

-       poslovnika o delu skupščine.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, št. 090-7/2022-2 z dne 9. 11. 2022, s katero je zahtevi delno ugodil. Vezano na prvo alinejo zahteve je organ prosilcu omogočil dostop do zapisnika 17. redne seje Odbora za strokovno-medicinska vprašanja z dne 20. 7. 2022, in sicer v delu, ki se nanaša na obravnavo vloge v zvezi z dogajanjem na Infekcijski kliniki v Ljubljani (21. točka), pri čemer je prekril osebno ime vlagatelja vloge (fizične osebe). Ostale dele zapisnika je organ prekril, saj niso bili predmet zahteve prosilca. Glede druge alineje zahteve je organ prosilca napotil na spletno stran (www.zdravniskazbornica.si - kategorija »O zbornici«, podkategorija »Pravni akti in kodeksi«, razdelek »Zbornični akti«), kjer je javno objavljen Poslovnik o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da zahtevani del zapisnika vsebuje osebno ime fizične osebe, za razkritje katerega ne obstaja zakonska podlaga in posledično se ta podatek prekrije. Po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov – varstvo osebnih podatkov je v Sloveniji urejeno z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad.: Splošna uredba o varstvu podatkov) ter Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB in 177/20). Osebni podatek skladno s 1. točko 1. odstavka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad.: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Organ nesporno ugotavlja dejstvo, da del zapisnika 17. redne seje Odbora za strokovno-medicinska vprašanja z dne 20. 7. 2022 (21. točka), na katerega se zahteva prosilca nanaša, med drugim vsebuje osebno ime fizične osebe. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja v konkretni zadevi treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Pri tem lahko zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, predstavlja tudi nacionalni zakon, torej področni zakon ali pa ZDIJZ. Po pregledu relevantne področne zakonodaje, je organ ugotovil, da v slovenskem pravnem redu ne obstaja področni zakon, ki bi izrecno določal, da se zapisniki Odbora za strokovno-medicinska vprašanja lahko posredujejo prosilcem skupaj z osebnimi podatki, ne glede na določbe ZDIJZ, kar je organ vodilo v zaključek, da tovrstni podatki zapadejo pod varovane osebne podatke. Glede na navedeno je organ v nadaljevanju presojal, ali za razkritje osebnih podatkov iz dotičnega zapisnika obstaja pravna podlaga v ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (2. odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon. Organ je ocenil, da za zahtevane informacije prej navedeni izjemi ne veljata in da ne v ZDIJZ, ne v kakšnem drugem zakonu, ni pravne podlage za razkritje osebnih podatkov vlagatelja vloge. Organ je skladno z navedeno določbo ZDIJZ v 21. točki zapisnika 17. redne seje Odbora za strokovno-medicinska vprašanja z dne 20. 7. 2022 prekril osebno ime vlagatelja vloge. Organ se ni odločil, da na zapisniku prekrije osebna imena članov odbora. V zvezi z navedenimi osebnimi podatki organ namreč ugotavlja, da konkretno zakonsko podlago za dopustno obdelavo (posredovanje) navedenih osebnih podatkov predstavlja 3. odstavek 6. člena ZDIJZ, v skladu s katerim ne gre za varovane osebne podatke, kadar gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Člani Odbora za strokovno-medicinska vprašanja so predstavniki organov, ki pri organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa – kot posamezniki torej opravljajo javno funkcijo pri organu. Poleg tega so navedeni osebni podatki objavljeni na spletni strani organa. Nadalje je organ prekril tiste dele zapisnika, ki jih prosilec ni zahteval. Glede druge alineje zahteve prosilca je organ pojasnil, da je Poslovnik o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov prosto dostopen na spletni strani organa (www.zdravniskazbornica.si - pod kategorijo »O zbornici«, podkategorijo »Pravni akti in kodeksi«, razdelek »Zbornični akti«). Organ se je odločil, da, skladno s 5. odstavkom 6. člena ZDIJZ, prosilca napoti na prej navedeno spletno stran.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 2. 12. 2022 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je prejel zapisnik s prekritimi podatki, pri čemer je zahteval oz. pričakoval dostop do celotne vsebine zapisnika.

IP je dne 7. 12. 2022 prejel dopis organa, št. 090-7/2022-4 z dne 7. 12. 2022, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je organ navedel, da je po njegovem mnenju pritožba prosilca neutemeljena. Organ je namreč v zahtevanem delu (21. točki) zapisnika 17. redne seje Odbora za strokovno-medicinska vprašanja z dne 20. 7. 2022 prekril osebno ime vlagatelja vloge, pri čemer je upošteval ustaljeno prakso IP. Stališče IP je, da čeprav je osebno ime vlagatelja vloge osebni podatek, ki se nanaša na samega prosilca, organ le-tega kljub temu ne sme razkriti, saj se v postopku po ZDIJZ odloča, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za konkretnega prosilca. Če gre za informacije javnega značaja, so te namreč dostopne vsakomur, javnosti in ne le konkretnemu prosilcu (odločba IP št. 090-190/2021 z dne 6. 7. 2021). Organ na zapisniku ni prekril osebnih imen članov odbora, saj je ugotovil, da konkretno zakonsko podlago za dopustno obdelavo (posredovanje) navedenih osebnih podatkov predstavlja 3. odstavek 6. člena ZDIJZ. Člani Odbora za strokovno-medicinska vprašanja so namreč predstavniki organov organa, ki pri organu ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa – kot posamezniki torej pri organu opravljajo javno funkcijo. Navedeni podatki so poleg tega objavljeni na spletni strani organa. Dodatno je organ pojasnil, da je prekril tudi tiste dele zapisnika, ki jih prosilec ni zahteval. Iz prosilčeve zahteve namreč jasno izhaja, da zahteva posredovanje zgolj tistega dela zapisnika 17. redne seje, iz katerega izhaja obravnava vloge v zvezi z dogajanjem na Infekcijski kliniki v Ljubljani, tj. 21. točka zapisnika seje. Dopisu je organ priložil tudi predmetni zapisnik v izvirni (neanonimizirani) obliki.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS (npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 in sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015). Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga s podatkom/informacijo/dokumentom, ki je predmet zahteve prosilca z dne 7. 11. 2022.

Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ, vezano na prvo alinejo zahteve prosilca, ravnal pravilno, ko je prosilcu omogočil dostop zgolj do 21. točke zapisnika 17. redne seje Odbora za strokovno-medicinska vprašanja z dne 20. 7. 2022, s prekritimi osebnimi podatki.

IP je z vpogledom v neanonimiziran (izvirni) zapisnik 17. redne seje Odbora za strokovno-medicinska vprašanja z dne 20. 7. 2022 ugotovil, da zahtevi prosilca iz prve alineje ustreza le 21. točka zapisnika, saj se ta edina nanaša na obravnavo na Infekcijski kliniki v Ljubljani. Dejstvo je namreč, da iz prve alineje zahteve prosilca jasno izhaja, da želi prejeti zgolj tisti del zapisnika 17. redne seje z dne 20. 7. 2022, iz katerega izhaja obravnava vloge v zvezi z dogajanjem na Infekcijski kliniki v Ljubljani. IP tako, upoštevajoč primerjavo med anonimiziranim (tistim, ki ga je prejel prosilec) in neanonimiziranim (izvirnim) zapisnikom, ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu omogočil dostop le do 21. točke dotičnega zapisnika, vse ostale točke zapisnika pa prekril, saj te ne ustrezajo njegovi zahtevi oz. niso bile predmet njegove zahteve. Prav tako IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je prekril osebno ime fizične osebe, ki je podala predmetno vlogo in je navedena pod 21. točko dotičnega zapisnika, saj gre za t.i. varovan osebni podatek oz. gre za podatek, ki ni prosto dostopen javnosti, kot je pravilno in podrobno pojasnil že organ v izpodbijani odločbi in dopisu št. 090-7/2022-4 z dne 7. 12. 2022 ter se IP, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje nanje.

Organ je tako v konkretnem primeru ravnal v skladu z določbami ZDIJZ ter prosilcu omogočil dostop le do tistega dela (21. točka) zapisnika 17. redne seje Odbora za strokovno-medicinska vprašanja z dne 20. 7. 2022, ki ustreza njegovi zahtevi, pri čemer je, poleg tistega dela zapisnika, ki ni bil predmet zahteve prosilca, pravilno izločil tudi osebno ime fizične osebe, ki je navedena pod 21. točko zapisnika, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.

Glede pritožbenih navedb prosilca, da je zahteval oz. pričakoval dostop do celotne vsebine zapisnika IP pojasnjuje, da iz same zahteve prosilca jasno izhaja, da se ta nanaša zgolj na tisti del predmetnega zapisnika, iz katerega izhaja obravnava vloge v zvezi z dogajanjem na Infekcijski kliniki v Ljubljani in ne na celotni zapisnik. IP opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede tistega dela dokumenta, ki ga v zahtevi ni zahteval oz. organ tega dela dokumenta ni mogel identificirati kot predmet njegove zahteve, saj zahteva ni bila dovolj določna. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahteve, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, zato tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oz. vsebinsko spremeniti. Lahko pa prosilec kadarkoli na organ vloži novo zahtevo po določbah ZDIJZ.

IP je tako zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo, št. 090-7/2022-2 z dne 9. 11. 2022, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka