prosilec - Zdravniška zbornica Slovenije

POVZETEK:

Prosilec je od organa po ZDIJZ zahteval vse dokumente zadeve, ki se nanaša na obravnave njegove vloge - prijava zoper konkretnega posameznika – zdravnika. Organ je prosilcu delno ugodil in mu posredoval del zapisnika seje OPEV, v delu ki se nanaša na obravnavo prijave zoper navedenega zdravnika, pri čemer je prekril tiste dele zapisnika, ki niso predmet zahteve, v razkritem delu pa osebne podatke vlagatelja, ter v preostalem delu zapisnika osebna imena ostalih prisotnih vabljenih in zapisničarke. Prav tako je delno odobril dostop do dokumenta, ki ga organ vodi pod št. 01115-5/2022-4, tako, da je v njem zakril osebno ime pritožnika in naslov prebivališča naslovnika dopisa  V celoti pa je organ zavrnil dostop do dokumenta, ki ga vodi pod št. 01115-5/2022-9. Navedene osebne podatke v zapisniku in dokumentu št. 01115-5/2022-4 je organ prekril, ker za njihovo razkritje po ZDIJZ ne obstaja zakonita pravna podlaga. Po drugi strani pa je podlago za razkritje imena in priimka članov OPEV v zapisniku in razkritje osebnega imena predsednika OPEV v dokumentu, št. 01115-5/2022-4, organ našel v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, saj  gre za osebe , ki pri organu opravljajo javno funkcijo in so tudi navedeni na spletni strani organa. Ime zdravnika, na katerega se poimensko tudi glasi zahteva, pa je organ v obeh dokumentih razkril na podlagi testa javnega interesa. IP je v pritožbenem postopku v celoti sledil organu in presodil, da za prekrite osebne podatke ne obstaja zakonska podlaga za razkritje, pritožbene navedbe o neobrazloženosti odločbe, pa zavrnil kot neutemeljene.

ODLOČBA:

Številka: 090-215/2022/6
Datum: 2. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/2014, 19/2015 – odl. US, 102/15, 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi… (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 6. 2022, zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2022-55 z dne 9. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.    Pritožba prosilca z dne 27. 6. 2022 zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije, št. 090-5/2022-55 z dne 9. 6. 2022, se zavrne.

II.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je z zahtevo z dne 14. 4. 2022, na podlagi določb ZDIJZ, od organa zahteval vse dokumente, ki se pri organu nahajajo v spisu 01115-5/2022 in se tičejo obravnave njegove vloge v tej zadevi (prijava zoper …), kot. npr. pojasnilo oziroma odgovor zdravnika, zapisnika ali dela zapisnika seje Odbora za pravno-etična vprašanja (v nadaljevanju OPEV)dne 10. 3. 2022 in druge, ki se tičejo te zadeve, stališča članov odbora do pojasnila …. Dokumente je želel pridobiti v elektronski obliki. 

Organ najprej njegove zahteve ni obravnaval po ZDIJZ, temveč kot zahtevo prijavitelja, in mu posredoval pojasnilo navedenega zdravnika, s katerim se je odzval na prosilčevo prijavo, dopis OPEV št. 01115-5/2022-6 za navedenega zdravnika, ter del zapisnika 13. redne seje OPEV z dne 10. 3. 2022, kjer je bila obravnavana prosilčeva prijava. 

Prosilec je z dopisom z dne 16. 5. 2022 tej odločitvi organ nasprotoval in zahteval, da njegovo vlogo obravnava na podlagi ZDIJZ. Ponovno je zahteval, da mu organ posreduje dokumente, ki mu jih še ni, in sicer del zapisnika sej (za katere predvideva, da jih je bilo več), kjer jer bila obravnavana njegova prijava, vključno s sklepom in glasovanjem o sklepu, morebitno »debato« članov glede prijave in odgovora navedenega zdravnika ter druge dokumente v zvezi s tem. 

Organ je o prosilčevi zahtevi izdal odločbo, št. 090-5/2022-55 z dne 9. 6. 2022, s katero je prosilcu delno odobril dostop do dela zapisnika 13. seje OPEV, v delu ki se nanaša na obravnavo prijave zoper navedenega zdravnika, pri čemer je prekril tiste dele zapisnika, ki niso predmet zahteve, v razkritem delu pa osebne podatke vlagatelja, ter v preostalem delu zapisnika osebna imena ostalih prisotnih vabljenih in zapisničarke. Prav tako je delno odobril dostop do dokumenta, ki ga organ vodi pod št. 01115-5/2022-4, tako, da je v njem zakril osebno ime pritožnika in naslov prebivališča naslovnika dopisa (1. točka izreka). V celoti pa je organ zavrnil dostop do dokumenta, ki ga vodi pod št. 01115-5/2022-9 (2. točka izreka). V obrazložitvi je glede odločitve pod 1. točko izreka organ pojasnil, da je, prekril tiste dele zapisnika, ki jih prosilec ni zahteval oziroma niso bili predmet njegove zahteve, saj se ne nanašajo na obravnavo predmetne prijave. Navedene osebne podatke v zapisniku in dokumentu št. 01115-5/2022-4, pa je organ prekril, ker za njihovo razkritje po ZDIJZ ne obstaja zakonita pravna podlaga. Po drugi strani pa je podlago za razkritje imena in priimka članov OPEV v zapisniku in razkritje osebnega imena predsednika OPEV v dokumentu, št. 01115-5/2022-4, organ našel v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Te osebe so predstavniki organov Zbornice, ki v tej vlogi ne zastopajo svojih osebnih interesov, temveč delujejo v imenu in za račun organa – kot posamezniki, ki torej opravljajo javno funkcijo v organu in so tudi navedeni na spletni strani organa. Ime zdravnika, na katerega se poimensko tudi glasi zahteva, pa je organ v obeh dokumentih razkril na podlagi testa javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), saj je presodil, da je javni interes za razkritje tega podatka v predmetnih dveh dokumentih pretehta nad pravico posameznika do varstva zasebnosti. Za svojo odločitev je podal obširne razloge, ki jih IP na tem mestu ne povzema, saj niso predmet pritožbene presoje. V razlogih za zavrnitev dostopa do dokumenta št. 01115-5/2022-9 (2. točka izreka) pa je organ navajal, da ta dokument vsebuje varovane osebne podatke, za razkritje katerih ne ostaja pravna podlaga, hkrati pa tudi ni mogoč delni dostop do dokumenta, saj tudi s posredovanjem zahtevanega dokumenta z zakritimi osebnimi podatki, ne bi bilo zagotovljeno varstvo osebnih podatkov fizične osebe. Prav tako v konkretnem primeru zahteve po posredovanju dokumenta št. 01115-5/2022-9 ni podanih zadostnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti za razkritje tega dokumenta, niti ne gre za podatke, katerih razkritje bi bilo utemeljeno na določi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem je organ še pojasnil, da je v postopek kot stranskega udeleženca pozval zdravnika, na katerega se nanaša zahteva. Ta je udeležbo priglasil in nasprotoval razkritju dokumentov, ki vsebujejo podatke o njem in ki v postopku pred organom še niso dokončni. Organ je pojasnil, da je te navedbe presojal zlasti kot navedbe o obstoju izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da zapisnik 13. seje OPEV že bil potrjen s strani OPEV, dokument št. 01115-5/2022-4 pa je že bil odposlan naslovniku  dopisa, zato izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana. Kot že povedano, pa ni  podana niti druga izjema, na podlagi katere bi organ moral delno ali v celoti zavrniti dostop do  zahtevanega dokumenta št. 01115-5/2022-4 in zapisnika 13. seje OPEV. Nasprotno pa je ta izjema podana za dostop do dokumenta št. 01115-5/2022-9, pri čemer se je organ skliceval na zgoraj pojasnjene razloge.

V pritožbi je prosilec predlagal odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve organu v ponovno odločanje. Nasprotoval je dejstvu, da mu organ kljub delni ugoditvi še vedno ni posredoval dokumentov z delnim dostopom. S tem naj bi mu kršil pravico do pritožbe, saj, v pritožbenem roku, ne more preveriti ali je prekritje nekaterih osebnih podatkov skladno z zakonom. Meni, da je organ s tem zavestno kršil 20- dnevni zakonski rok. Glede zavrnitve dostopa do dokumenta št. 01115-5/2022-9 je navajal, da je ta zelo splošna in omejena le na navajanje zakonskih členov, medtem ko o dejanskem stanju ni besede. Zato tega dela izreka ni mogoče preizkusiti in posledično vsebinsko oblikovati pritožbe v tem delu. Na koncu še navaja, da bi ga moral organ pred izdajo tega dela odločbe pozvati naj se izjasni, česar ni storil in tako kršil ZUP. 

Organ po prejemu pritožbe, izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo, z dopisom, št. 090-5/2022-10 z dne 14. 7. 2022, poslal v odločanje IP. Ob tem je navajal, da je pritožba dovoljena, da jo vložila upravičena oseba, da je pravočasna, vendar neutemeljena. Ugotavlja, da prosilec z 2. točko pritožbe sploh ne uveljavlja katerega od pritožbenih razlogov iz 237. člen ZUP, temveč zgolj nasprotuje dejstvu, da mu dokumenti, za katere je bilo v izpodbijani odločbi odločeno, da se mu posredujejo z delno zakrito vsebino,do vložitve pritožbe še vedno niso bili posredovali. V zvezi s tem je organ pojasnil, da prosilcu predmetnih dokumentov (tj. zapisnik 13. seje Odbora za pravno-etična vprašanja z dne 10. 3. 2022  in dopis zbornice št. 01115-5/2022-4) ni poslal dokler ni v zvezi s stranskim udeležencem, potekel rok za pritožbo, ki je za stranskega udeleženca potekel dne 6. 7. 2022. Organ je s posredovanjem dokumentov počakal do 14. 7. 2022, saj bi lahko stranski udeleženec pritožbo vložil priporočeno po pošti, zaradi česar bi se njegova pritožba  štela za pravočasno (68. člen ZUP), čeprav bi na zbornico prispela po 6. 7. 2022. Glede pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na zavrnitev dostopa do dokumenta št. 01115-5/2022-9, pa je odgovoril, da prosilec laično navaja  pritožbena razloga iz 3. in 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Organ v zvezi z očitkom, da prosilcu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, ocenjuje, da je bila ta možnost prosilcu zagotovljena skladno s posebnostmi postopka za dostop do  informacij javnega značaja. Pojasnjuje, da organ, pred izdajo odločbe, prosilca res ni predhodno seznanil o tem, da bo delno zavrnil njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, vendar pa ji tega ZDIJZ ne nalaga, četudi gre za postopek, v katerem se skladno z a 26.a členom ZDIJZ povabi stranskega udeleženca. Slednji namreč v 26. členu določa zgolj, da lahko organ v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument pomeni izjemo po  5.a ali 6. členu ZDIJZ. ZDIJZ pa ne določa, da se v postopku do izdaje (delno) zavrnilne odločbe uporablja ZUP, ampak v petem odstavku 22. člena določa zgolj vsebino (delno) zavrnilne odločbe. Skladno s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ, se v šele v postopku uporabljajo določbe ZUP. V zvezi z očitkom kršitve 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP zbornica ocenjuje, da je delno  zavrnilna odločba primerno utemeljena in da jo je mogoče preizkusiti. Organ je obrazloženo pojasnil, zakaj določenih delov dokumentov (zahtevanih informacij javnega značaja) ne more razkriti v celoti (tj. zapisnik 13. seje Odbora za pravno-etična vprašanja z dne 10. 3. 2022  in dopis zbornice št. 01115-5/2022-4) oz. zakaj določenih dokumentov (tj. dokument 01115- 5/2022-9) sploh ne more razkriti, zaradi izjeme varstva osebnih, pri čemer ne obstoji izjema od izjeme, ki jo določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ.  

IP je prosilčevo pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Po pozivu, je organ IP posredoval še seznam dokumentov, ki se vodijo v zadevi 0115-5/2022, in izvoren dokumente, ki so bili predmet zahteve. 

Stranski udeleženec

Kadar ne gre za primer iz prvega odstavka a 26.a člena ZDIJZ, mora organ v formalnem postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določbo 44. člena ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločitev organa, zato mora v postopek pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi z ugoditvijo zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. 

Kot stranski udeleženec je na 1. stopnji sodeloval posameznik - zdravnik, na katerega se nanašajo zahtevani dokumenti nanašajo. Skladno s četrtim odstavkom 246. člena ZUP mu je IP zato poslal pritožbo v morebitni odgovor in izjasnitev o novih dejstvih in dokazih. Stranski udeleženec je svoj odgovor posredoval 10. 8. 2022 in navajal, da mu ni znano, da bi medtem nastopila kakšna nova dejstva in dokazi, bo pa o tem IP obvestil.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Ker iz dokumentov zadeve izhaja, da je imel prosilec pred organom status prijavitelja v zvezi z zadevo, št. 01115-5/2022, iz katere zahteva dokumente in ker je prosilec tako z zahtevo z dne 14. 4. 2022 kot tudi z dodatno vlogo z dne 16. 5. 2022 izrecno zahteval, da se njegova vloga obravnava kot zahteva po ZDIJZ, IP uvodoma pojasnjuje, da se mora prosilec, v primeru zavedati, da na predmetno odločitev ne morejo in niso vplivali razlogi zaradi katerih je prosilec podal predmetno zahtevo, niti njegov položaj v katerem od morebitnih drugih postopkov, ki jih v zvezi s prosilec vodi ali pa je vodil organ. ZDIJZ med prosilci namreč ne dela nobenih razlik glede na njihov status oziroma položaj in tako ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Iz načela prostega dostopa izhaja tudi, da razlogi, zaradi katerih želi prosilec pridobiti zahtevano informacijo, za postopek po ZDIJZ niso pravno relevantni. Javnost in odprtost delovanja organov (2. člen ZDIJZ) ne more biti odvisna od tega, kateri subjekt je informacijo zahteval, ampak zgolj od tega, ali je ta informacija po svoji vsebini informacija javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Prosilec v postopku po ZDIJZ ni nič bolj ali manj upravičen do zahtevane informacije kot kdor koli drug. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se torej nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da organ v postopku po ZDIJZ ne sme opraviti ocene, kateri podatki so zadostni za namen informiranja prosilca.

Z izpodbijano odločbo je organ delno ugodil prosilčevi zahtevi, in mu z delnim dostopom odobril dostop do: 
-    dela zapisnika 13. seje OPEV, ki obravnava prijavo zoper stranskega udeleženca in
-    dokumenta št. 01115-5/2022-4 z dne 25. 1. 2022, 
pri čemer je v teh dveh dokumentih prekril varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonita pravna podlaga za razkritje. V predmetnem zapisniku pa je prekril tudi tiste dele, ki jih vsebinsko ni mogoče povezati s prosilčevo, saj se ne nanašajo na obravnavo zadeve  - prijave, v zvezi s katero je podana predmetna zahteva. 
Poleg tega je, z izpodbijano odločbo, organ, prav tako zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, v celoti zavrnil dostop do:
-     dokumenta, ki ga vodi pod št. 01115-5/2022-9.

Upoštevajoč pritožbene navedbe, se IP najprej strinja z navedbo organa, da se prosilčevo nestrinjanje z neposredovanjem delov dokumentov, do katerih mu je bil dostop odobren, nanaša na izvršitev odločbe, ki ni predmet presoje tega pritožbenega postopka, saj ne predstavlja enega od pritožbenih razlog iz 237. člena ZUP. Ker pa je prosilec ob tem navajal, da zato ni mogel preveriti ali je prekritje nekaterih osebnih podatkov skladno z zakonom, je IP, te pritožbene navedbe upošteval pri presoji pravilnosti izpodbijane odločbe z vidika materialnega prva po uradni dolžnosti, zato IP ugotavlja, da prosilcu pravica do pritožbe, zaradi pojasnjene izvršitve odločbe organa, ni bila kršena in je ta pritožbena navedba neutemeljena. Ob tem pa IP še ugotavlja, da je organ že v izpodbijani odločbi (tretji odstavek na 9. strani) pojasnil, da odločbe ne bo izvršil (tj. prosilcu posredoval dokumentov z delnim dostopom), predno ta ne bo poslala izvršljiva, kakor to izhaja iz 224. člena ZUP. V povezavi s tem pritožbenim ugovorom, so prav tako neutemeljene pritožbene navedbe, da je s takšnim načinom izvršitve izpodbijane odločbe organ kršil rok za odločitev iz 23. člena ZDIJZ. Predmetni 20 – dnevni rok se namreč nanaša na odločitev o zahtevi, torej, v obravnavanem primeru, na izdajo odločbe, ne pa na njeno izvršitev. Ob tem Ip ugotavlja, da je organ o prosilčevi zahtevi z dne 14. 4. 2022 najprej odločil kot o vlogi prijavitelja, po prosilčevem vztrajanju v vlogi z dne 16. 5. 2022, da jo obravnava po ZDIJZ, pa je organ o njej odločil znotraj 20 dnevnega delovnega roka, 9. 6. 2022. V zvezi z rokom za odločitev o zadevi pa IP še pojasnjuje, da ZDIJZ v 23. členu določa, da je organ dolžan odločiti o zahtevi prosilca nemudoma, najkasneje pa v roku 20 delovnih dni od dneva prejema popolne zahteve. Gre za tako imenovani instrukcijski rok, katerega prekoračitev nima škodljivih posledic za prosilca, zato ta trditev v konkretnem primeru ne more predstavljati pritožbenega razloga. 

Glede na navedeno je torej v obravnavani zadevi sporno ali je odločitev organa o prekritju varovanih osebnih podatkov v predmetnih treh dokumentih pravilna in zakonita. 

Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe ZVOP-1, na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti: 
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in 
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg ZVOP-1 se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov, med drugim tudi določbo definicije osebnega podatka. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba te bistveno ne spreminja. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

IP v zadevi kot nesporno ugotavlja dejstvo, da je bila zahteva postavljena za konkretno osebo, ki jo je prosilec v svoji zahtevi navedel s priimkom in dejstvom, da je bila prijava zoper to osebo obravnavana pred OPEV. Upoštevaje definicijo osebnega podatka se IP ugotavlja, da je podatek o tem, da je bila določena oseba v obravnavi pred OPEV in kakšna je bila odločitev v zvezi s tem, osebni podatek tega posameznika. Dalje se IP, z vpogledom v zahtevane dokumente, strinja z organom, da ti vsebujejo osebne podatke določenih ali določljivih posameznikov, in sicer imena, priimke in naslove konkretnih posameznikov, medtem ko je dokument, ki ga organ vodi pod št. 01115-5/2022-9, glede na svojo vsebino, sam po sebi osebni podatek stranskega udeleženca.

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim dovoljena, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako lahko predstavlja tudi ZDIJZ ali pa kateri drug nacionalni zakon. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

IP je tako v nadaljevanju presojal ali je odločitev organa o prekritju varovanih osebnih podatkov v posameznem dokumentu, ki je predmet zahteve, pravilna in zakonita z vidika presoje organa, da za prekrite osebne podatke ne obstoji pravna podlaga za njihovo razkritje. 

Zapisnik 13. seje OPEV z dne 10. 3. 2022

Glede dostopa do tega dokumenta IP najprej pritrjuje odločitvi organa, da je predmet prosilčeve zahteve le tisti del predmetnega dokumenta, ki je vsebinsko povezan s prosilčevo zahtevo, torej tisti del zapisnika, kjer je bila obravnavana prosilčeva prijava zoper stranskega udeleženca. Prosilec je v zahtevi namreč izrecno navajal, da želi zapisnik oziroma njegove dele, kjer je bila obravnavana njegova prijava zoper stranskega udeleženca. Zato IP ugotavlja, da je organ ostale dela zapisnika pravilno prekril. Če tega ne bi storil, bi namreč odločil preko zahteve prosilca. Postopek odločanja po ZDIJZ je postopek, ki se začne na predlog stranke. Organi, ki v tem postopku odločajo, so na zahtevo stranke vezani. ZUP v 128. členu namreč določa, da sme v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek postopka potrebna zahteva stranke, pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Upravni organ ne more na podlagi vložene vloge stranke odločati o tistem, česar stranka ni zahtevala, čeprav bi bil sicer morda za to pristojen . Na stališče, da mora organ, v postopkih po ZDIJZ, paziti, da pri odločanju ostane znotraj vsebinskega obsega zahteve je opozorila tudi nedavna sodna praksa Upravnega sodišča RS, v sodbah I U 1365/2020-32 z dne 9. 2. 2022 in I U 784/2021-46 z dne 4. 8. 2022. 

Z vpogledom v izpodbijano odločbo ter predmetni dokument IP dalje ugotavlja, da je organ v njem prekril ime in priimek vlagatelja. Tudi ta odločitev organa je pravilna. Izhajajoč iz zgoraj pojasnjenega načela erga omnes, za odločanje o ZDIJZ namreč niso relevantne osebne okoliščine prosilca ter njegova povezava s presojanimi dokumenti. V skladu z ZDIJZ namreč izdane odločbe učinkujejo enako nasproti kateremu koli prosilcu, kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je lahko odločitev samo univerzalna. Posledično to pomeni, da se v postopkih po ZDIJZ, v zahtevanih dokumentih prekrijejo tudi osebni podatki prosilca, če zanje ne obstoji zakonita pravna podlaga. V obravnavani zadevi, je po presoji IP, organ pravilno presodil, da za razkritje imena in priimka vlagatelja prijave ne obstoji zakonita pravna podlaga. V slovenskem pravnem redu namreč ne obstaja zakon, ki bi izrecno določal, da so podati po vlagateljih prijav, o katerih odloča OPEV, javni. Prav tako pa razkritje teh podatkov ni mogoče ob upoštevanju določbe prve alineje tretjega odstavka ZDIJZ, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca), za razkritje imena in priimka vlagatelja pa tudi ni podan javni interes (drugi odstavek 2. člena ZDIJZ). 

Iz enakih razlogov, je po presoji IP, pravilna tudi odločitev organa o prekritju osebnih podatkov (imen in priimkov) ostalih prisotnih vabljenih na 13. sejo OPEV in zapisnikarice. Po pregledu relevantnih pravnih podlag v zvezi z delovanjem organa (Zakon o zdravniški službi ) je IP ugotovil, da le-te ne vsebujejo ustreznih določb, ki bi dovoljevale razkritje teh osebnih podatkov. Prav tako je IP ugotovil, da predmetnih osebnih podatkov ostalih prisotnih vabljenih na sejo in zapisnikarice, ni mogoče razkriti na podlagi določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pomeni, izjemo od izjem in predstavlja pravno podlago za razkritje tistih osebnih podatkov, ki so v zvezi z delovnim razmerjem ali opravljanjem javne funkcije posameznika. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, če gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali so te osebe javni uslužbenci oziroma funkcionarji, katerih osebni podatki bi bili v zvezi z opravljanem njihovega delovnega razmerja oziroma izvrševanjem funkcije. 

Po Zakonu o javnih uslužbencih  je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor po tem zakonu sestavljajo tudi osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Zdravniška zbornica Slovenije ni v registru proračunskih uporabnikov, ki ga sestavljajo neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, in ga vodi Uprava Republike Slovenije za javna plačila (UJP), iz česar sledi sklep, da organ ne sodi v del javnega sektorja, in njegovi zaposleni niti posamezniki, ki sodelujejo z organom, niso javni uslužbenci, kar je IP potrdil tudi organ v telefonskem razgovoru (UZ, št. 090-215/2022/5). Upoštevajoč vse navedeno IP zaključuje, da je odločitev organa o prekritju osebnih podatkov ostalih vabljenih in zapisnikarice pravilna in zakonita. 

Dokument št. 01115-5/2022-4 z dne 25. 1. 2022

Z vpogledom v izpodbijano odločbo, IP ugotavlja, da ta dokument predstavlja dopis organa, naslovljen na konkretnega posameznika (stranskega udeleženca) in da je organ v njem prekril ime in priimek vlagatelja vloge – pritožbe in prijave ter naslov naslovnika dokumenta. 

V zvezi s prekritjem osebnega imena vlagatelja vloge, IP navaja, da je ta odločitev organa pravilna in zakonita, saj zakonska podlaga za razkritje teh osebnih podatkov ne obstaja. Ob upoštevanju načel erga omnes, se IP na tem mestu v celoti sklicuje na svoje, zgoraj navedene, razloge, ki jih je podal v zvezi s pravilnostjo odločitve organa glede prekritja imena in primika vlagatelja vloge v zapisniku 13. seje OPEV z dne 10. 3. 2022. 

Prav tako IP ugotavlja, da je pravilna in zakonita odločitev organa v zvezi s prekritjem naslova naslovnika dokumenta št. 01115-5/2022-4 z dne 25. 1. 2022. Ob tem IP najprej navaja, da je organ ime in priimek naslovnika predmetnega dokumenta (stranskega udeleženca) v tem dokumentu in v zapisniku 13. seje OPEV z dne 10. 3. 2022 razkril na podlagi določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je presodil, da javni interes za razkritje imena in priimka v teh dveh dokumentih prevlada nad pravico posameznika do varstva zasebnosti. Organ je prevlado javnega interesa za razkritje imena in priimka konkretnega posameznika gradil na njegovem položaju zdravnika v povezavi z pomembnostjo razkritja, kako organ obravnava oziroma odloča v primeru prijav zoper posamezne zdravnike, upoštevajoč dejstvo, da je bila prijava dana v zvezi z njegovimi izjavami, povezanimi z virusom COVID-19, ki jih je posameznik javno podal kot ugledni zdravnik in relativno javna oseba. Se pa IP strinja z organom, da se javni interes za razkritje nanaša le na ime in priimek tega posameznika in se ne razteza tudi na njegov naslov. Po presoji IP namreč podatek o naslovu konkretnega posameznika v ničemer ne pripeva k javnemu interesu, saj ni povezan z obravnavo tega posameznika pred organom v postopku pred OPEV in v ničemer ne bi pripeval k seznanitvi javnosti glede načina obravnave takšnih primerov pred organom. Glede na navedeno IP meni, da bi razkritje naslova tega posameznika pomenilo prekomeren poseg v njegovo pravico do zasebnosti, zato je organ odločil prvino, s tem, ko je na dokumentu št. 01115-5/2022-4 z dne 25. 1. 2022 odredil njegovo prekritje. Takšno presojo je IP sprejel ob dejstvu, da je konkretni posameznik sicer stranski udeleženec tega postopka, vendar IP pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ odloča o dostopu do konkretnega dokumenta (v tem primeru do dopisa organa št. 01115-5/2022-4 z dne 25. 1. 2022) in presoja v kakšnem obsegu ta predstavlja informacijo javnega značaja za kogarkoli neodvisno od konkretnega postopka po ZDIJZ n od tega kdo je v njem sodeloval. 

Dokument, ki ga organ vodi pod št. 01115-5/2022-9

IP ugotavlja, da je organ dostop do tega dokumenta zavrnil na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, brez, da bi se opredelil, za kakšnem dokument gre. Presodil je, da v zvezi s tem dokumentom, ki vsebuje varovane osebne podatke, ni možen delni dostop, saj bi razkritje ogrozilo zaupnost informacij, prav tako pa v zvezi z njim ne obstaja javni interes za njegovo razkritje. Prosilec je v pritožbi oporekal splošnosti te obrazložitve.

IP najprej pojasnjuje, da osebni podatke konkretnega posameznik predstavlja že samo dejstvo, kako je v nekem postopku deloval. Zato je lahko že samo dejstvo, da je posameznik v postopku vložil neko vlogo osebni podatek. Zato lahko, v teh primerih, razkritje, da tak dokument sploh obstaja, predstavlja kršitev varstva osebnih podatkov in poseg v zasebnost posameznika. IP z vpogledom v predmetni dokument ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko ni razkril za kakšen dokument gre, saj bi že s tem posegel v zasebnost posameznika, na katerega se nanaša. Zato je organ ravnal pravilno, ko ni podla nobenih navedb glede dejanskega stanja v zvezi s tem dokumentom, saj bi v nasprotnem primeru že posegel v pravico do zasebnosti, posledično so zato neutemeljene pritožbene navedbe o neobrazloženosti izpodbijane odločbe v tem delu. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da organ ni podal nobenih navedb glede dejanskega stanja. Če bi namreč organ razkril, za kateri dokument gre, bi s tem razkril osebne podatke posameznika. 

IP je z vpogledom v ta dokument presodil tudi, da ne obstaja javni interes za njegovo razkrije v smislu drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

Bistvo presoje testa javnega interesa je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test javnega interesa zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno« . Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Gre za tehtanje, s katerim mora organ oziroma IP pretehtati, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ – konkretno varovanimi osebnimi podatki. Bistveno pa je, da se test javnega interesa uporablja samo za konkreten primer, kar pomeni, da ga je potrebno ugotavljati vsakič sproti in glede na okoliščine konkretnega primera v zvezi s konkretnim dokumentom. 

Kljub temu torej, da je v obravnavani zadevi javni interes za razkritje prepoznan v zvezi z podatki o imenu in priimku posameznika in dejstvom njegove obravnave v postopku pred OPEV, po presoji IP tega javnega interesa in razlogov zanj, ni mogoče avtomatično širiti na vse dokumente, ki so bili predmet tega postopka po ZDIJZ. IP z vpogledom v ta dokument ugotavlja, da ne gre za dokument, ki bi ga izdal organ, glede na njegovo vsebino pa predstavlja osebne poglede posameznika, zato je zanj mogoče trditi, da v celoti spada v zasebno sfero konkretnega posameznika, njegovo razkritje ne bi pripomoglo k nobeni javni razpravi, prav tako pa iz njega javnost ne bi mogla biti seznanjena z delom oziroma odločitvami organa. Upoštevajoč vse navedeno IP zaključuje, da je organ odločil pravilno, ko je dostop do dokumenta, ki ga organ vodi pod št. 01115-5/2022-9, v celoti zavrnil. 

Drugi pritožbeni ugovori 

Prosilec je v pritožbi navajal še, da je organ kršil določbe ZUP, s tem, ko ga pred izdajo odločbe pozvati naj se izjasni, česar ni storil in tako kršil ZUP. IP je zato presojal utemeljenost zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, in sicer pravice do izjave iz prvega odstavka 9. člena ZUP. Ta določa, da preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo

IP meni, da zatrjevana bistvena kršitev postopka pred organom prve stopnje ni podana. Dejansko stanje zadeve pred organom prve stopnje ni bilo sporno. Prosilec je svoja razloge glede dejstev in okoliščin pomembnih za odločitev ter svoja pravna naznanja glede obravnavane zahteve podal v svoji zahtevi, odločitev organa je, ob upoštevanju načela zakonitosti iz 6. člena ZUP, temeljila na materialnem pravu glede uporabe izjem od prostega dostop do informacij javnega značaja 6. člena ZDIJZ in posledično uporabe določbe o delnem dostopu iz 7. člena ZDIJZ. Zato po presoji IP, organ s tem, ko prosilcu ni poslal osnutka svoje odločitve v izjasnitev, ni kršil določbe prvega odstavka 9. člena, zato je IP ta pritožbeni ugovor zavrnil kot neutemeljen. Ob tem IP opozarja, da postopek po ZDIJZ predstavlja posebno vrsto upravnega postopka, v katerem je potrebno upoštevati procesne kavtele, ki za ta postopek veljajo. V postopku po ZDIJZ se odloča o dostopu do dokumentov. Zato se prosilec pred izdajo odločbe z njihovo vsebino ne more seznaniti. Zato, skladno z določbo prvega odstavka 12. člena ZInfP, zato pravica strank do pregleda dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, do pravnomočnosti odločbe Informacijskega pooblaščenca ne vključuje pregleda zahtevanega dokumenta in drugih dokumentov zadeve, iz katerih bi se dalo razbrati ali sklepati na vsebino zahtevane informacije. Tako ZDIJZ v 22. členu določa, da organ v primeru če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo. 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil je bila odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena, zato je prosilčevo pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil. 

IP na koncu še poudarja, da je v vpogledom v upravni spis zadeve ugotovil, da so bili prosilcu določene informacije, ki so bili predmet tega postopka po ZDIJZ, pred tem že posredovani na drugi pravni podlagi. IP zato na tem mestu opozarja, da ti dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja le tolikšnem obsegu, kot je bilo to ugotovljeno v postopku po ZDIJZ.

K II. točki izreka: 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Postopek vodila:
Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,
svetovalka IP

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica Informacijske pooblaščenke