prosilec - Zavod za gozdove Slovenije

Številka: 090-134/2026/4

Datum: 23. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka) z dne 30. 3. 2026, zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 3406-29/2026-9 z dne 26. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožbi prosilke z dne 30. 3. 2026 zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana, št. 3406-29/2026-9 z dne 26. 3. 2026, se delno ugodi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v obliki elektronskega zapisa posredovati dokumentacijo: odkazilni manual _58A01; odkazilni manual_58SS3 in odkazilni manual_58VC4B.

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilka je dne 10. 3. 2026, po elektronski pošti, na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosila za posredovanje:

- zapisnika, poročila ali drugega dokumenta, ki je nastal ob terenskem ogledu v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, oziroma izbiri dreves za posek na območju parcel, navedenih v odločbi št. 3408-04-2462-A022/26-1;

- strokovnega poročila, zapisnika ali druge dokumentacije (tudi fotografij), iz katere izhaja strokovna utemeljitev za izbor posameznih dreves za posek (npr. natančno ugotovljene bolezni posameznega drevesa, poškodbe, znaki oslabelosti ali druge strokovne ugotovitve oziroma presoje);

- dokumentacije ali evidence, iz katere izhaja seznam oziroma identifikacija konkretnih dreves, ki so bila na terenu označena za posek (npr. delovni zapiski revirnega gozdarja, označevalni zapisnik, evidenčni listi ali druga evidenca);

- dokumentacije ali komunikacije med ZGS in upravljalcem Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki se nanaša na izbiro dreves za posek oziroma na usklajevanje posegov na tem območju;

- dokument, iz katerega izhaja sodelovanje oziroma prisotnost predstavnika službe Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pri izbiri dreves za posek;

- dokumentacije (npr. zapisnika, strokovnega poročila, interne komunikacije ali drug dokument), iz katere je razvidno, na podlagi katerih strokovnih ugotovitev ali odločitev je bil določen povečan obseg poseka za 90 odstotkov, torej na 38 dreves, glede na dejstvo, da je bil v javnih predstavitvah posegov v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, s strani MOL in ZGS, napovedan posek 20 dreves.

Z zahtevano dokumentacijo se je želela seznaniti v obliki elektronskega zapisa.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo št. 3406-29/2026-9 z dne 26. 3. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil njeno posredovanje. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da sicer gre za informacijo, ki sodi v njegovo delovno področje, vendar z zahtevano informacijo ne razpolaga, zato niso izpolnjeni kriteriji za obstoj informacije javnega značaja po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilka 30. 3. 2026 pri organu vložila pritožbo. V njej navaja, da gre za domnevno napačno ugotovitev, da zahtevane informacije ne obstajajo. Organ je zgolj pavšalno navedel, da z dokumentacijo ne razpolaga, ne da bi izkazal, da je dejansko opravil skrbno in celovito preverjanje vseh možnih virov informacij. Izpostavil je, da je izpodbijana odločba v očitnem nasprotju z odločbo o odobritvi poseka, iz katere izhaja obstoj strokovnega postopka izbire dreves. Če dokumentacija o tem postopku ne obstaja, to pomeni, da je bila odločba o poseku izdana brez kakršnekoli dokumentirane strokovne podlage, kar odpira resen dvom v zakonitost, sledljivost in transparentnost odločanja organa. Nazadnje izpostavi tudi, da gre za poseg v zavarovanem območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki ima lahko pomembne vplive na okolje. Na novinarski konferenci z dne 3. 2. 2026 sta MOL, kot tudi ZGS, napovedala posek 20 dreves, medtem, ko iz navedene odločbe ZGS izhaja, da je za posek odobrenih 38 dreves, kar predstavlja kar 90 % povečanje obsega poseka glede na prvotno javno predstavljene informacije.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa, št. 3406-29/2026-14 z dne 16. 4. 2026, je IP prejel dne 16. 4. 2026.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja. Organ je namreč zahtevo prosilke z dne 10. 3. 2026 zavrnil zaradi neobstoja dokumentacije, iz katere bi izhajale zahtevane informacije.

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(10) V zvezi z reševanjem predmetne pritožbe je IP organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilke z dne 10. 3. 2026 ter posamezna pojasnila, ki se tičejo te zadeve.

(11) Pri odstopu pritožbe z dne 31. 3. 2026 in nato v odgovoru št. 3406-29/2026-14 z dne 16. 4. 2026 je organ najprej pojasnil, da v postopku izbire drevja za posek ne nastajajo posebni dokumenti, iz katerih bi bili bolj podrobno razvidni podatki o lokacijah dreves, kot je to navedeno v odločbi ali iz katerih bi bilo moč podrobneje razbrati, zakaj se je posamezno drevo izbralo za posek. Postopek izbire dreves za posek se praviloma začne na pobudo lastnika gozda, ki je pogosto podana ustno (npr. po telefonu). Krajevno pristojni  revirni gozdar nato, skupaj z lastnikom, opravi terenski ogled in izbor drevja za posek. V postopku sodeluje izključno lastnik gozda (oziroma solastniki ali njihovi pooblaščenci), druge osebe pa lahko sodelujejo le kot svetovalci, brez vpliva na odločitev. Terenski ogled je bil v konkretnem primeru izveden. O njem praviloma ne nastane terenski zapisnik, kadar je lastnik sam, temveč si revirni gozdar pripravi zgolj lastne zabeležke, ki služijo kot podlaga za izdajo odločbe. Te zabeležke vsebujejo osnovne podatke, kot so lokacija poseka (k.o. in parc. št.) ter količina drevja po vrstah, načinu sečnje in debelinskih stopnjah. Ob tem dodaja, da razlogi za posek dreves izhajajo že iz same odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves z dne 18. 2. 2026, kjer so navedeni v razpredelnici (stolpec »vrsta sečnje«). Strokovna presoja temelji na skladnosti predlaganega poseka z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti, pri čemer ta presoja poteka neposredno na terenu in brez posebnega dokumentiranja. Podatki o drevesih, navedenih v odločbi, niso zbrani v ločeni dokumentaciji, temveč temeljijo na ugotovitvah revirnega gozdarja na terenu in njegovih zabeležkah. V konkretnem primeru je pri terenskem ogledu poleg lastnika sodeloval tudi predstavnik uprave krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, vendar zgolj v svetovalni vlogi. Glede povečanja obsega poseka organ pojasnjuje, da je za posek bilo glede na pobudo lastnika in izraženih kriterijih (da se poseka nevarno drevje ob sprehajalnih poteh) izbranih 38 dreves. Napoved, ki jo je predhodno, pred temeljitim terenskim pregledom, dala v javnost MOL, je bila osnovana na podlagi ocene javnega uslužbenca MOL. Organ nadalje pojasnjuje, da se v spis posamezne zadeve ne evidentira vseh strokovnih podlag (npr. gojitveni načrti), temveč zgolj dokumenti, neposredno vezani na konkreten postopek (pobuda, če je pisna, morebitna vabila, če so potrebna, zapisnik o skupni izbiri, če je potreben, odločba, vročilnice, sklepi ipd.). Gojitveni načrti se hranijo ločeno in lahko predstavljajo podlago za več postopkov. Za predmetno zadevo organ razpolaga z dvema dokumentoma, in sicer pisno pobudo MOL-a ter izdano odločbo, ki je bila prosilki že posredovana. Na podlagi navedenega organ ugotavlja, da z drugo dokumentacijo, ki bi ustrezala zahtevi prosilke, ne razpolaga, zato zahtevi v tem delu ni mogoče ugoditi.

(12) IP poudarja, da je v obravnavanem primeru ključno vprašanje obstoja zahtevane informacije v materializirani obliki, kot to izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Pri tem dokazno breme glede obstoja dokumentacije primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo in da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. V obravnavanem primeru je organ v pritožbenem postopku podal konkretna, medsebojno skladna pojasnila o poteku postopka odobritve poseka dreves ter o nastajanju dokumentacije. Iz njegovih navedb izhaja, da gre za postopek, ki se v pretežni meri odvija na terenu, kjer strokovna presoja poteka neposredno, brez obveznosti njenega posebnega formalnega dokumentiranja, razen v obliki odločbe. Organ je pojasnil, da revirni gozdar vodi zgolj lastne delovne zabeležke, ki služijo kot podlaga za izdajo odločbe, pri čemer se v spis zadeve ne evidentira širša strokovna podlaga (npr. gojitveni načrti), niti ne nastajajo posebni zapisniki ali poročila o terenskem ogledu.

(13) IP ocenjuje, da so takšna pojasnila verodostojna, logična in skladna z naravo konkretnega postopka, kot ga je opisal organ. V pritožbenem postopku prav tako niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi vzbujale dvom v resničnost navedb organa, niti prosilka ni izkazala obstoja konkretnih dokumentov, ki bi ustrezali njenemu zahtevku. Zgolj splošne navedbe o tem, da bi določena dokumentacija glede na naravo stvari morala obstajati, ne zadošča za zaključek, da organ z njo dejansko razpolaga. Ob tem IP še poudarja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju dokumentov za nazaj ali k dodatnemu dokumentiranju postopkov, temveč zgolj k posredovanju že obstoječih informacij. Zato dejstvo, da bi bila z vidika transparentnosti določena dokumentacija lahko koristna ali zaželena, samo po sebi še ne pomeni, da gre za informacijo javnega značaja, če ta v materializirani obliki ne obstaja. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da glede dokumentacije, zahtevane pod 1., 2., 4., 5. in 6. alinejo zahteve, ni izpolnjen pogoj obstoja informacije javnega značaja, zato je organ v tem delu ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilke zavrnil.

(14) Drugače pa IP ugotavlja glede dokumentacije, ki se nanaša na seznam oziroma identifikacijo konkretnih dreves, označenih za posek (3. alineja zahteve). Iz pojasnil organa ter posredovane dokumentacije namreč izhaja, da določeni zapisi oziroma evidenca, ki je bila uporabljena pri konkretnem postopku (npr. delovne zabeležke ali tehnični pripomoček za označevanje dreves), dejansko obstaja, in sicer dokument odkazilni manual _58A01, odkazilni manual_58SS3 in odkazilni manual_58VC4B. Ne glede na to, da organ to dokumentacijo označuje kot »tehnični pripomoček« in navaja, da ne vsebuje dodatnih vsebinskih pojasnil, IP poudarja, da za obstoj informacije javnega značaja ni odločilna njena vsebinska izčrpnost ali formalna oblika, temveč dejstvo, da gre za dokument, s katerim organ razpolaga in ki izvira iz njegovega delovnega področja. Iz navedenega izhaja, da presojani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, do katere ima prosilka pravico dostopa. Posledično je IP pritožbi prosilke v tem delu ugodil ter organu naložil, da prosilki omogoči dostop do navedene dokumentacije.

(15) Na podlagi zgoraj navedenih argumentov in pravnih podlag IP zaključuje, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(17) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke