prosilec - Zavod za gozdove Slovenije

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrnil zahtevo prosilke po posredovanju odločb o poseku dreves, ki so bile izdane točno določenim subjektom, tj. fizičnim osebam in samostojnim podjetnikom. IP je ugotovil, da je bila odločitev organa glede dostopa do odločb, izdanih fizičnim osebam pravilna, saj je podana izjema varstva osebnih podatkov. Nasprotno pa je IP ugotovil glede odločb, izdanim samostojnim podjetnikom. Podatki slednjih ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, zato je bilo stališče organa napačno. Kljub temu je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi odločbami ne razpolaga, zato je pritožbo prosilki zavrnil tudi v tem delu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-41/2025/5

Datum: 21. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …… (v nadaljevanju prosilka), z dne 4. 2. 2025, zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2025-3 z dne 21. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilke z dne 4. 2. 2025 zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, št. 090-1/2025-3 z dne 21. 1. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilka je dne 24. 12. 2024 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zaprosila za posredovanje odločb o poseku dreves, ki jih je slednji na podlagi 17. člena Zakona o gozdovih v letih 2020 – 2024 izdal v zahtevi navedenim subjektom. Z zahtevano dokumentacijo se je želela seznaniti v elektronski obliki. Če slednja pri organu ne obstaja v tej obliki, pa želi prejeti fotokopije dokumentov.

(2) O zahtevi prosilke je organ odločil z odločbo, št. 090-1/2025-3 z dne 21. 1. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil posredovanje dokumentacije.

(3) Zoper navedeno odločitev organa je prosilka dne 4. 2. 2025 vložila pritožbo. V njej povzema določbe Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZG), ZDIJZ ter Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-2) ter navaja, da imajo odločbe o poseku dreves naravo okoljskega podatka, dostop do katerega je predviden na podlagi določb ZDIJZ, kot tudi na podlagi določb ZVO-2. Meni, da odločbe o poseku dreves predstavljajo konkreten pravni akt, ki neposredno vpliva na upravljanje in varstvo gozdov zaradi česar se lahko ob morebitnem prekomernem možnem poseku ogrožajo ne le lokalni ekosistemi, temveč tudi širši okoljski interesi. Obenem dodaja, da je bil v predmetni zadevi organ dolžan opraviti temeljit test javnega interesa, s katerim bi se ugotovilo, ali javni interes za razkritje zahtevanih informacij, ki neposredno vplivajo na varstvo gozdov in so (med drugim) namenjeni tudi temu, da se odkrijejo sledovi eventualnih kaznivih dejanj, prevlada nad interesom posameznikov za zaščito osebnih podatkov. Nadalje prosilka navaja, da je organ dolžan odločbe o posekih dreves posredovati tudi na podlagi 39. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2) in točke b prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, saj zahtevani dokumenti predstavljajo podatke, ki so ključni za ugotavljanje skladnosti izvrševanja pogodbenih obveznosti. Gre torej za obdelavo osebnih podatkov, ki so potrebni za izvajanje pogodbe. Izpostavlja tudi dejstvo, da so ji imena in priimki fizičnih oseb, katerih odločbe o poseku zahteva že znani, saj je družba, ki jo zastopa, s fizičnimi osebami sklenila kupoprodajne pogodbe, kar pomeni, da organ ne bi razkrival osebnih podatkov oseb, ki ji ne bi bili že znani. Prav tako izpostavlja, da se zahteva za posredovanje odločb za posek dreves nanaša tudi na samostojne podjetnike, katerih podatki pa niso varovani z določbami ZVOP-2 in Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 13. 3. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) Kot že zgoraj navedeno, je prosilka od organa zahtevala posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na točno določene subjekte, tj. fizične osebe in samostojne podjetnike, pri čemer je organ njeno zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.

Varstvo osebnih podatkov

(8) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(9) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(10) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(11) Glede na to, da je prosilka med drugim zahtevala odločbe o poseku dreves, ki se nanašajo na točno določene fizične osebe, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(12) IP pritrjuje organu, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilka že v zahtevi navedla imena in priimke posameznikov, za katere zahteva podatke, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V zvezi z navedenim IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

(13) Nasprotno pa IP ugotavlja glede zahteve prosilke, ki se nanaša na posredovanje odločb o poseku dreves, ki so bile izdane samostojnim podjetnikom. Pritožbene navedbe prosilke, da podatki gospodarskih subjektov nimajo narave varovanih osebnih podatkov, so utemeljene. V skladu z ustavno sodno prakso (odločba št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04) nimajo narave varovanih osebnih podatkov tisti podatki, ki so v zvezi z opravljanjem dejavnosti poslovnega subjekta (ustavno sodišče se je v teh zadevah opredelilo do osebnih podatkov samostojnih podjetnikov). Iz navedenega razloga je IP organ pozval, da mu posreduje odločbe o poseku dreves, ki so bile domnevno v letih 2020 – 2024 izdane samostojnim podjetnikom, navedenim v tabeli zahteve z dne 24. 12. 2024. Dne 13. 3. 2025 je IP prejel odgovor organa, št. 090-1/2025-10 z dne 13. 3. 2025, v katerem je ta navedel, da za sečnjo dreves na ime in priimek podjetnika kot s.p. s podatki o firmi, kot so navedeni v zahtevi, ni bilo izdanih odločb. Posledično je IP pritožbo prosilke v tem delu zavrnil, ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga (ni izpolnjen kriterij materializirane oblike za informacijo javnega značaja, kot ga določa 4. člen ZDIJZ).

Okoljski podatki

(14) Glede na to, da se je prosilka v pritožbi sklicevala tudi na to, da gre v konkretnem primeru za okoljske podatke, ki so prosto dostopni javnosti, se IP v nadaljevanju opredeljuje tudi do slednjega. ZDIJZ v 2. alineji tretjega odstavka 6. člena določa, da se, ne glede na določbe prvega odstavka istega člena, dostop do zahtevane informacije med drugim dovoli tudi, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

(15) Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-2) v prvem odstavku 160. člena določa, da morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določajo ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V drugem odstavku istega člena je navedeno, da je okoljski podatek zlasti podatek o:

1. stanju okolja in njegovih delov;

2. naravnih pojavih;

3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno

z gensko spremenjenimi organizmi, in naravnih virih);

4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga

povzročajo, in okoljskih nesrečah;

5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava,

izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja

povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov,

sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in

evidencami;

6. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke;

7. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti

prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivala

obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 5. točke tega odstavka;

8. preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.

Ne glede na določbe predpisov iz prvega odstavka tega člena o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja so okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni (tretji odstavek 160. člena ZVO-2).

(16) Prosilka v pritožbi povzema posamezne člene ZVO-2, med drugim tudi 5. točko drugega odstavka 160. člena ZVO-2, ki določa, da je okoljski podatek tudi podatek o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. Ob tem dodaja, da imajo odločbe o poseku dreves naravo okoljskega podatka, dostop do katerega je dopusten tako na podlagi določb ZDIJZ, kot tudi na podlagi določb ZVO-2.

(17) IP izpostavlja, da v obravnavani zadevi prosilec vztraja pri posredovanju odločb o poseku dreves, skupaj s podatkom o imenu in priimku fizičnih oseb in ne zgolj samo pri posredovanju odločb o poseku, pri čemer je slednji navedene osebne podatke poimensko navedel v tabeli zahteve z dne 24. 12. 2024.

(18) Upoštevaje zgoraj navedene določbe ZDIJZ in ZVO-2, IP ugotavlja, da osebni podatek, tj. ime in priimek posameznika, ki mu je bila izdana odločba o poseku dreves, ne sodi med okoljske podatke. Ime in priimek posameznika ne predstavlja informacije, ki bi vsebovala oz. izkazovala podatke o okolju, kot jih opredeljujeta citirana zakona. Ob tem IP dodaja, da se navedena ugotovitev IP nanaša zgolj na ime in priimek fizične osebe, ki ji je bila izdana odločba o poseku drevesa in ne tudi na samo vsebino odločbe o poseku drevesa. O dostopu do slednjih je IP v preteklosti namreč že odločal, in sicer v odločbi št. 090-124/2022 z dne 21. 4. 2022 ter v odločbi št. 021-143/2008/14 z dne 8. 3. 2009. Iz navedenih odločitev IP izhaja, da odločba o poseku dreves predstavlja informacijo javnega značaja, vendar slednja vsebuje varovane osebne podatke (npr. ime in priimek ter naslov lastnika gozda), dostop do katerih je IP zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil.

Test interesa javnosti

(19) Prosilka v pritožbi med drugim navaja, da organ pred sprejemom izpodbijane odločbe ni izvedel testa javnega interesa, s katerim bi ugotovil, ali javni interes za razkritje zahtevanih informacij, ki neposredno vplivajo na varstvo gozdov in so (med drugim) namenjene tudi temu, da se odkrijejo sledovi eventualnih kaznivih dejanj, prevlada nad interesom posameznikov za varstvo osebnih podatkov.

(20) Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih (ki za konkretni primer niso relevantna, zato jih IP na tem mestu ne našteva). Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene vrednote kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost ali je interesantno za posameznika«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da javni interes za razkritje obravnavanih podatkov, ki so opredeljeni kot varovani osebni podatki, ne prevlada nad interesom zaradi katerega je te podatke treba varovati na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje vse navedeno, je IP odločil, da zgoraj navedene vrednote v predmetni zadevi niso ogrožene in posledično ni podan javni interes glede razkritja zahtevanih informacij, tj. podatkov o imenu in priimku fizičnih oseb, ki so jim bile izdane odločbe o poseku dreves.

Sklicevanje na druge pravne podlage

(21) Prosilka je v pritožbi navedla, da bi ji morala biti zahtevana dokumentacija posredovana že na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOdv). IP pojasnjuje, da noben prosilec v postopku po ZDIJZ ni upravičen do več/drugačnih informacij javnega značaja, kot jih lahko prejme kdorkoli drug (t.i. kriterij univerzalnega prosilca). Prosilka torej v konkretni zadevi ne more uspeti z argumentom, da ji je organ kot informacijo javnega značaja dolžan posredovati sicer varovane osebne podatke, ker je do njih upravičena na podlagi ZOdv. Pri tem IP pojasnjuje, da lahko prosilka sicer podatke zahteva tudi izven postopka po ZDIJZ, na omenjeni pravni podlagi, pri čemer pa IP ni pritožbeni organ glede vprašanja, ali in v kakšnem obsegu je organ dolžan prosilki podatke posredovati na podlagi ZOdv, zato se v tem pritožbenem postopku do tega ne opredeljuje.

(22) Prav tako je prosilka v pritožbi navedla, da je bila zavrnitev posredovanja zahtevanih podatkov v nasprotju z 39. členom ZVOP-2 in točko b prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da je obdelava zakonita, če je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe. V izogib ponavljanju se IP glede obstoja pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov (razkritje osebnih podatkov javnosti) v okviru postopka dostopa do informacij javnega značaja, sklicuje na zgoraj navedeno (8), pri čemer dodaja, da bi v konkretnem primeru pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov javnosti lahko pomenila zgolj točka c ali točka e 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, ki pa v obravnavanem primeru nista podani. Ob tem IP pojasnjuje, da točka b 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ne predstavlja pravne podlage za razkritje osebnih podatkov javnosti, pač pa je citirana točka podlaga za notranjo obdelavo osebnih podatkov pri upravljavcu. Sklicevanje prosilke na upravičenost posredovanja zahtevanih podatkov na točko b 6. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov je tako neutemeljeno, saj prosilec in organ nista v pogodbenem razmerju.

Sklepno

(23) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka (glede odločb, izdanih fizičnim osebam) ter tretjega odstavka (glede odločb, izdanim samostojnim podjetnikom) 248. člena ZUP zavrnil.

(24) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(25) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke