prosilec - Zavod za gozdove Slovenije

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal pritožbo prosilca zoper odločitev Zavoda za gozdove, ki mu je posredoval odkazilni manual skupaj za tri parcele, pri čemer je prosilec vztrajal, da želi podatke le in samo za eno parcelo. Ker je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentom, kot ga zahteva prosilec, ne razpolaga, je njegovo pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-57/2024/3

Datum: 28. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 2. 2024, zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, 2380 Slovenj Gradec (v nadaljevanju organ), št. 3407-79/2023-11 z dne 5. 2. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 14. 2. 2024 zoper 3. točko izreka odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Slovenj Gradec, št. 3407-79/2023-11 z dne 5. 2. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)   Prosilec je organu dne 15. 1. 2024 posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega

značaja, in sicer za dostop do odkazilnih manualov za parcelo…………., za čim daljše obdobje v preteklost, vsaj za leta od 2023 do 1950. Navedel je, da če je bilo gradivo predano v hrambo, prosim, da ga organ pridobi in mu ga posreduje, podredno pa, da mu posreduje primopredajni zapisnik s predanim dokumentarnim gradivo in naslov, kje se gradivo nahaja.

(2)   O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 3407-79/2023-11 z dne 5. 2. 2024, s katero je

zahtevi delno ugodil. Iz izreka odločbe izhaja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na obdobje pred letom 1994, ko je bil organ ustanovljen ter v delu, v katerem se na posredovanih dokumentih prekrijejo varovani osebni podatki. V preostalem delu je organ prosilcu ugodil in mu posredoval odkazilne manuale za parcelo……….., za obdobje od leta 1994 dalje, ko je bil organ ustanovljen, v obliki fotokopij, na katerih se prekrijejo osebni podatki lastnika parcele………. V obrazložitvi organ pojasnjuje, da je pri obravnavi zahteve prosilca najprej ugotavljal, ali razpolaga z odkazilnimi manuali za parcelo…………., za obdobje od leta 1950 do 2023. Ugotovil je, da ne razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na obdobje pred ustanovitvijo organa, to je pred letom 1994, zato je v tem delu zahtevo prosilca zavrnil. Dalje organ v obrazložitvi navaja, da zahtevana informacija vsebuje varovane osebne podatke, in sicer ime in priimek lastnika parcele, za katere ni najti zakonske pravne podlage za posredovanje prosilcu. Organ ob tem ocenjuje, da se do zahtevanih dokumentov lahko naredi delni dostop skladno z 7. členom ZDIJZ, zato je prosilcu v tem delu delno ugodil na način, da se v dokumentih varovani osebni podatki prekrijejo, s preostalim delom pa se seznani prosilca.

(3)   Zoper odločbo organa št. 3407-79/2023-11 z dne 5. 2. 2024 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec

dne 14. 2. 2024 vložil pritožbo. Navaja, da mu organ ni posredoval odkazilnega manuala, ki bi se nanašal le in zgolj na parcelo………... Navaja, da se je tako seznanil z informacijo, ki je ni zahteval, zato se pritožuje zoper ta del izpodbijane odločbe (3. točke izreka) in vztraja pri posredovanju zahtevane informacije. Navaja, da se v dokumentu, ki ga je prejel, to je v odkazilnem manualu za parcele……………., navaja skupen poseg gozda, brez navedbe podatkov posekanega lesa za vsako posamezno parcelo. Po mnenju prosilca so iz predloženega odkazilnega manuala možna napačna sklepanja, zato vztraja, da organ nedvoumno odgovori na zahtevo za dostop do informacij tako, da bo jasno razvidno število izbranih dreves po debelinskih stopnjah in debelinskem razredu v bruto in neto m3, ločeno na iglavce in listavce, ki je bilo z odkazilnim manualom odkazano dne…………….., vse navedeno le in samo za parcelo…………. V nadaljevanju prosilec še pojasnjuje vse širše okoliščine zadeve, ki pa za obravnavo te pritožbe niso relevantne, zato jih IP ne povzema.

(4)   Pritožbo prosilca je organ dne 20. 2. 2024, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni

osebi, odstopil v reševanje IP. V odstopnem dopisu št. 3407-79/2023-13 z dne 19. 2. 2024, je organ ponovno pojasnil, da informacija javnega značaja, ki jo želi pridobiti prosilec, ne obstaja. Organ ne razpolaga z nobenim odkazilnim manualom, ki bi se nanašal samo na parcelo………….. Razpolaga zgolj z manualom št……….., ki se nanaša na parcele…………, ki je bil prosilcu dne 5. 2. 2024 tudi posredovan, kot priloga izpodbijane odločbe.

(5)   Z namenom ugotovitve dejanskega stanja, to je preveritve, ali organ dejansko ne razpolaga s

odkazilnim manualom za posamezno parcelo, je IP z organom opravil razgovor, o čemer je nastal uradni zaznamek št. 090-57/2024/2.

Pritožba ni utemeljena.

(6)   IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan

preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v 3. točki izreka, torej glede posredovanega odkazilnega manuala za parcelo……….. Glede dokumentov pred 1994 (tč. 1 izreka izpodbijane odločbe) in glede prekritih osebnih podatkov (tč. 2 izreka izpodbijane odločbe) se prosilec ne pritožuje, zato ta del ni bil predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

(7)   IP pojasnjuje, da se informacij, ki se posredujejo na podlagi določb ZDIJZ, nikoli ne

presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. Rezultat presoje oziroma odločitev po ZDIJZ pa mora biti enaka za vse. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Glede na navedeno se IP ni opredelil do okoliščin, ki jih prosilec navaja v zvezi s sečnjo v preteklosti in posledično razlogov prosilca za pridobitev zahtevanih informacij, saj za ta postopek niso relevantne.

(8)   V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje

ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(9)   Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz

delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10)  Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da

informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

(11)  Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem

delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(12)  Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa (uradni

zaznamek št. 090-57/2024) IP ne dvomi v navedbe organa, da v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je že posredoval prosilcu, ne razpolaga. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. IP ob tem pripominja, da tudi prosilec ni predlagal nobenih novih dejstev in dokazov, iz katerih bi sledilo, da bi zahtevani dokumenti samo za želeno parcelo pri organu dejansko obstajali. Ob tem je organ pojasnil, da evidence, iz katere prosilec zahteva podatke, ne vodi po parcelnih številkah, ampak po lastnikih. Posledično je organ prosilcu posredoval odkazilni manual (tudi) za parcelo…………, ki pa se nanaša še na druge parcele istega lastnika (…………). Tudi to IP utrjuje v prepričanju, da organ z odkazilnim manualom, ki bi vseboval podatke izključno za parcelo……….., ne razpolaga.

(13)  Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati drugih informacij (poleg

tistih, ki mu jih je organ že posredoval), saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

(14)  Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena,

zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15)  Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi

(prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16)  Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10

– ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke