prosilec - Zavod za gozdove Slovenije

POVZETEK:

Prosilec je zahteval kopije vseh v določenem obdobju izdanih odločb o odobritvi poseka izbranih dreves za konkretne parcele. Organ je prosilcu posredoval zahtevane dokumente, pri čemer je izvedel delni dostop. IP je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je organ res prekril samo podatke, ki so izjema varstva osebnih podatkov (3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ), ali pa je prekril tudi podatke, ki so javni. Zaključil je, da je organ utemeljeno prekril imena, priimke, naslove in podpise solastnikov gozda, ki so posamezniki, razkriti pa mora podatke o agrarni skupnosti in občini, ki sta v presojanih odločbah tudi navedeni kot solastnici gozda.

ODLOČBA:

Številka: 090-124/2022/4

Datum: 21. 4. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 24. 3. 2022, zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje, Rožna ulica 39, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2022-2 z dne 4. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 24. 3. 2022 se v delu, ki se nanaša na odločbo št. 3408-06-0501-A020/10 z dne 29. 3. 2010, odločbo št. 3408-06-2501-C008/15 z dne 18. 5. 2015 in odločbo 3408-06-2501-C036/15 z dne 18. 9. 2015, ugodi in se odločba Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Kočevje, št. 090-1/2022-2 z dne 4. 3. 2022, v tem delu odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati:

- odločbo št. 3408-06-0501-A020/10 z dne 29. 3. 2010 v celoti,

- odločbo št. 3408-06-2501-C008/15 z dne 18. 5. 2015 na način, da prekrije imena, priimke in naslove posameznikov, ki so solastniki gozda,

- odločbo 3408-06-2501-C036/15 z dne 18. 9. 2015 na način, da prekrije imena, priimke in naslove posameznikov, ki so solastniki gozda.

1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je 9. 2. 2022 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval, da mu organ v elektronski obliki pošlje vse izdane odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves za parcele 497/1, 497/2, 498, 519/1, 1062/30 (1062/1), 1903/1 in 1903/2, vse k.o. Kuželj, za obdobje od leta 1994 do dneva vložitve zahteve. Prosilec je prosil tudi za podatek, kolikšna je lesna zaloga na omenjenih parcelah in koliko znaša letni etat.

Organ je v dopisu št. 090-1/2022 z dne 4. 3. 2022 prosilcu posredoval povezavo na javno objavljene podatke o lesni zalogi in možnem poseku na predmetnih parcelah, o preostalem delu zahteve pa je odločil z odločbo št. 090-1/2022-2 z dne 4. 3. 2022, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer tako, da je na zahtevanih odločbah prekril ime, priimek, naslov in podpis (so)lastnika gozda. V obrazložitvi je povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ in navedel, da iz te definicije izhaja, da informacija javnega značaja obstaja, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati in nahajati se mora v materializirani obliki. Če konkretna informacija zadosti vsem tem pogojem, se prosilcu omogoči dostop. Izjeme taksativno določa ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena (npr. tajni podatki, osebni podatki, podatki v zvezi s kazenskim pregonom ali v postopku s prekrški, podatki v dokumentu, ki je v postopku izdelave, notranje delovanje organa, ipd.), petem odstavku 5. člena ZDIJZ in 5. a členu ZDIJZ ter če gre za take podatke, organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ je v preglednici navedel številke in datume izdaje vseh 66 odločb, ki so predmet zahteve. Organ je ugotovil, da je med izjemami, določenimi v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, opredeljena tudi izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ - varstvo osebnih podatkov. Organ je povzel navedeno določbo ZDIJZ in 6. člen ZVOP-1 ter zaključil, da so osebni podatki tudi osebno ime, naslov, EMŠO, datum rojstva, itd. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 v 8. členu določa splošno opredelitev obdelave osebnih podatkov. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Skladno z določili 22. točke 6. člena ZVOP-1 spada v javni sektor tudi organ. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa 9. člen ZVOP-1, ki ga je organ povzel. Podatke o lastnikih zemljišč obdeluje organ na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl., v nadaljevanju ZG) skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov (57 a. člen ZG), in sicer za namen opravljanja nalog, določenih v ZG (naloge ZGS v zvezi z javno gozdarsko službo oz. javnimi pooblastili so opredeljene v 56. členu ZG). Skladno z navedenim je organ nadalje ugotavljal, ali so v zahtevanih dokumentih posamezni podatki osebni podatki po definiciji 6. člena ZVOP-1, in v kolikor so, ali bi njihovo razkritje pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov (ni obdelava osebnih podatkov po 8. in 9. členu ZVOP-1). Organ je ugotovil, da se v zahtevanih dokumentih nahajajo osebni podatki, in sicer: ime in priimek ter naslov fizične osebe oz. lastnika gozda, ter da po ZVOP-1 in ZG v povezavi z določili 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni najti ustrezne zakonske podlage za posredovanje navedenih osebnih podatkov prosilcu, ker so to podatki, ki se nanašajo na določene ali določljive fizične osebe, kot to določata 1. in 2. točka 6. člena ZVOP-1. Delni dostop ureja ZDIJZ v 7. členu, ki ga je organ povzel. Povzel je tudi 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2016, v nadaljevanju Uredba). Upoštevaje navedene določbe je organ prosilcu omogočil delni dostop do zahtevanih informacij javnega značaja in o tem izdal pisno odločbo.

Dne 24. 3. 2022 je organ prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-1/2022-2 z dne 4. 3. 2022. V pritožbi je prosilec navedel, da iz prejetih fotokopij odločb ni razvidno, komu so bile izdane. Kot solastnik pri parcelah št. 497/1, 497/2, 498, 519/1, 1062/30 (1062/1), 1903/1 in 1903/2 odločb ni prejel in s sečnjo ni bil seznanjen. Prosilec meni, da ima pravni interes in pravico izvedeti, kdo je sekal na teh parcelah. Parcele so v naravi razdeljene, v katastru pa ne. Prosilec v času od leta 2014 ni sekal. Glede na to, da mu sečnja in spravilo lesa na njegovem deležu v naravi od leta 2015 dalje ni dovoljena, nekateri pa so svoje dele v naravi delno ali v celoti posekali, prosilec meni, da je bilo njegovo premoženje oškodovano. Podatek o tem, komu so bile odločbe izdane, potrebuje za nadaljnje postopke, povezane z rešitvijo omenjene problematike.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-1/2022-5 z dne 4. 4. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ naslovil poziv za dokumentacijo št. 090-124/2022/2 z dne 6. 4. 2022. Organ je na poziv odgovoril z dopisom št. 090-1/2022-7 z dne 14. 4. 2022, ki mu je priložil 66 zahtevanih odločb brez prekritih podatkov.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

Prosilec v pritožbi navaja okoliščine, zaradi katerih potrebuje zahtevane dokumente in tako utemeljuje svoj pravni interes. V skladu z ZDIJZ izdane odločbe učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovani dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom. Pomembno je torej le dejstvo, da je prosilec podal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v skladu z določili ZDIJZ, jo kot tako tudi vsebinsko opredelil in poimenoval. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin prosilca in namena, zaradi katerega v pritožbi navaja, da dokumente potrebuje, ni opredeljeval. Ob tem pa IP pojasnjuje, da odločitev IP v tem pritožbenem postopku ne izključuje pravice prosilca, da dostop do teh dokumentov zahteva na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP, pri čemer je organ o takšni zahtevi dolžan odločiti v skladu s tretjim in osmim odstavkom 82. člena ZUP (neodvisno od tega postopka, ki teče po ZDIJZ).

V konkretni zadevi je IP obravnaval vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilcu zavrnil dostop do imen, priimkov, naslovov in podpisov (so)lastnikov gozda, ki se nahajajo v 66 odločbah (v nadaljevanju zahtevane odločbe), ki jih je organ po številkah in datumih izdaje navedel v 2. točki izreka izpodbijane odločbe. Skladno z navedeno določbo ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako treba ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Organ je v obrazložitvi spregledal, da se poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) od 25. 5. 2018 neposredno uporablja tudi Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).  

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

Kot je v izpodbijani odločbi navedel že organ, le-ta podatke o lastnikih zemljišč obdeluje na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZG). 57.a člen ZG določa, da za opravljanje s tem zakonom določenih nalog organ obdeluje osebne podatke o lastnikih zemljišč in njihovih začasnih upraviteljih v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Osebni podatki in podatki o pravni osebi, povezani z lastnikom ali upravljalcem zemljišč, ki jih obdeluje organ, so: naslov stalnega ali začasnega prebivališča, enotna matična številka občana, davčna številka ali druga identifikacijska oznaka v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, grafični in pisni podatki o parcelah in njihovi površini, katastrski občini, katastrski kulturi in katastrskem razredu ter podatki o izdanih odločbah.

Po pregledu vsebine zahtevanih odločb IP ugotavlja, da so predmet zahteve dve vrsti odločb, in sicer:

- odločbe o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih, ki so izdane na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/9 s spremembami in dopolnitvami,v nadaljevanju ZG) in

- odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves, ki so izdane na podlagi prvega odstavka 17. člena ZG.

V konkretnem primeru je sporno, ali varovane osebne podatke predstavljajo naslednji podatki (so)lastnikov gozda, ki se nahajajo v zahtevanih pogodbah: imena, priimki, naslovi in podpisi.

Po preučitvi pravnih podlag, ki se nanašajo na te vrste odločb, IP ugotavlja, da organ vodi in upravlja Evidenco o izdanih odločbah o poseku dreves (56.a člen ZG), v kateri se vodijo naslednji podatki:

- osebno ime in naslov ali firma in sedež ter davčna številka lastnika gozda,

- vrsta odločbe (odločba o poseku dreves, odločba o sanitarni sečnji, dovoljenje za krčitev gozda),

- številka in datum izdaje odločbe,

- datum pravnomočnosti odločbe in obdobje veljavnosti odločbe,

- vrsta in količina dreves za posek.

Na podlagi četrtega odstavka 56.a člena ZG organ zagotavlja neposreden elektronski dostop do podatkov iz te evidence upravičenim uporabnikom iz prvega odstavka tega člena, tj. za namen izvajanja nadzora po tem zakonu. IP ugotavlja, da je zakonodajalec omejil možnost dostopa do osebnih podatkov lastnikov gozda le določenim upravičencem in le za določen namen, ki pa ne obsega izvajanja nadzora s strani širše javnosti na podlagi ZDIJZ.

Izhajajoč iz vsega navedenega in po pregledu vsebine zahtevanih odločb IP ugotavlja, da le-te v uvodu in izreku, kjer so navedene stranke postopka, vsebujejo osebne podatke, in sicer imena, priimke in naslove posameznikov, ki so (so)lastniki gozda, nekatere izmed zahtevanih odločb pa za odredbo za vročitev vsebujejo še podpis (so)lastnika gozda. Za razkritje teh podatkov ne obstaja zakonska podlaga, torej gre za varovane osebne podatke, o čemer je IP smiselno enako stališče zavzel že v odločbi št. 021-143/2008/14 z dne 9. 3. 2009. Toda v treh zahtevanih odločbah (odločba št. 3408-06-0501-A020/10 z dne 29. 3. 2010, odločba št. 3408-06-2501-C008/15 z dne 18. 5. 2015 in odločba 3408-06-2501-C036/15 z dne 18. 9. 2015) sta kot stranki postopka oziroma solastnika gozda navedeni tudi lastniška skupnost več oseb (v nadaljevanju agrarna skupnost) in občina. Gre torej za dva solastnika gozda, katerih naziv in naslov ne ustrezata definiciji osebnega podatka, saj ne gre za podatke o posamezniku. Ti podatki zato ne predstavljajo izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Varovanih osebnih podatkov organ ne sme posredovati prosilcu, razen če je podana izjema od izjem od prostega dostopa. IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale razkritje teh podatkov na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ali drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne gre namreč niti za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niti ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ. Na to »izjemo od izjeme« se niti prosilec niti organ nista sklicevala oziroma je presojala.

Glede na vse navedeno, je po presoji IP odločitev organa, da prosilcu, skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, iz posredovanih dokumentov izloči varovane osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja zakonita pravna podlaga, pravilna. Zahtevane pogodbe namreč vsebujejo zgoraj navedene osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja nobena od podlag, na podlagi katerih bi bilo razkritje zakonito, zato je podana izjema varstva osebnih podatkov. Vendar pa iz fotokopij zahtevanih odločb, na katerih so prekriti podatki na način, kot jih je prejel prosilec, izhaja, da je organ na podlagi izpodbijane odločbe kot osebni podatek prekril tudi naziv in naslov agrarne skupnosti in občine. Organ je torej v izpodbijani odločbi na podlagi ugotovljenih dejstev napačno opredelil obseg varovanih osebnih podatkov in posledično napačno uporabil institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ.

Upoštevaje vse navedeno bi organ moral prosilcu poleg že posredovanih podatkov posredovati še:

- odločbo št. 3408-06-0501-A020/10 z dne 29. 3. 2010 v celoti (v tej odločbi noben navedeni lastnik gozda ni posameznik),

- odločbo št. 3408-06-2501-C008/15 z dne 18. 5. 2015 in odločbo 3408-06-2501-C036/15 z dne 18. 9. 2015 na način, da prekrije imena, priimke in naslove posameznikov, ki so solastniki gozda, ne bi pa smel prekriti tudi naziva in naslova agrarne skupnosti in občine, ki sta prav tako solastnici gozda.

IP je zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, saj je organ na prvi stopnji iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep in posledično napačno uporabil materialno pravo. Zato je IP pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, da mora organ v roku enaintridesetih dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati zahtevane odločbe, ki so navedene v1. točki izreka te odločbe. Glede preostalih podatkov, ki jih mora organ na zahtevanih odločbah prekriti zaradi varstva osebnih podatkov, je IP pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka te odločbe).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka