prosilec - Zavod za gozdove RS

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju odločb o poseku dreves, ki so bile izdane dotičnim fizičnim osebam zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotovil, da je odločitev organa zakonita, saj kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (imena, priimka, naslova stalnega prebivališča, davčne številke ipd.) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je zahtevo konkretiziral s točno določenim posameznikom. Anonimizacija dokumentov v takšnih primerih ni mogoča, zato je IP potrdil odločitev organa in vsled navedenemu zavrnil pritožbo prosilca.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-274/2025/2

Datum: 4. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilka), z dne 4. 6. 2025, zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2025-2 z dne 23. 05. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 4. 6. 2025 zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, št. 090-15/2025-2 z dne 23. 05. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 28. 4. 2025 na podlagi določb ZDIJZ na organ naslovil zahtevo za posredovanje vseh upravnih odločb, s katerimi je ta v zadnjih petih letih od prejema zahteve dovolil sečnjo dreves:

- …………, na zemljiški parceli k.o. 1381 Boštanj, parc. št. 556/2 (ID782539),

- …………., na zemljiški parceli k.o. 1381 Boštanj, parc. št. 557/18 (ID310702) in

- …………., na zemljiški parceli k.o. 1381 Boštanj, parc. št. 378/8 (ID7423070).

Z zahtevanimi dokumenti se je želel seznaniti v elektronskem zapisu. Če odločbe, s katerimi se dovoljuje sečnja dreves na navedenih zemljiških parcelah, niso bile izdane, pa prosi tudi za to informacijo.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-15/2025-2 z dne 23. 05. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil posredovanje zahtevane dokumentacije.

(3) Zoper navedeno odločitev organa je prosilec dne 4. 6. 2025 vložil pritožbo. Meni, da je izpodbijana odločba grobo nezakonita ter v zvezi z navedbo organa, da v zahtevanih odločbah ne more izvesti delnega dostopa navaja, da z imeni in priimki že razpolaga ter da so podatki o lastnikih posameznih zemljiških parcel javno objavljeni v zemljiški knjigi. Nadalje navaja, da ga ne zanimajo podatki o fizičnih osebah, temveč ga zanima ravnanje organa v zvezi z določenimi zemljiškimi parcelami. Meni, da če so na podlagi drugega predpisa podatki o lastnikih zemljiških parcel javni, to le pomeni, da je zakonodajalec odločil, da se ti podatki ne varujejo in podatki, ki so javni v posledici javnosti zemljiške knjige, niso varovani osebni podatki. Nadalje prosilec citira odločbo IP, št. 021-62/2006/2 z dne 4. 12. 2006, v zvezi s pravico do vpogleda v upravne odločbe in navaja, da je potrebno dostop do vseh upravnih odločb dovoliti, pri čemer se morebitni varovani osebni podatki prekrijejo. Podobno stališče zavzame tudi glede javne objave sodnih odločb. Meni tudi, da je nezakonit del odločbe, s katero je organ zavrnil njegovo zahtevo o podaji morebitne informacije o tem, da odločbe o dovoljenju sečnje dreves na zemljiških parcelah, ki so predmet zahteve, niso bile izdane. Prosilec še dodaja, da četudi bi v konkretnem primeru obstajala pravna podlaga za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, je potrebno upoštevati 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pojasnjuje, da raziskuje vprašanje korupcijskih ravnanj pristojnih funkcionarjev in javnih uslužbencev pri organu, ki izdajajo nezakonite odločbe o poseku dreves. Prosilec izpostavlja tudi preteklo odločitev organa v zvezi z dostopom do odločbe o poseku dreves, na podlagi katere je drugemu prosilcu v drugi zadevi omogočil dostop do zahtevanega dokumenta, kar nakazuje na kršitev načela enakopravne obravnave.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) Kot že zgoraj navedeno, je prosilec od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na točno določene fizične osebe, pri čemer je organ njegovo zahtevo zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov.

(7) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(8) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljevanju posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

(9) Podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi oz. ne vodi upravni postopek, tj. mu je oz. mu ni bila izdana odločba o poseku dreves, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ki je s sklicevanjem na njegovo ime, priimek in naslov prebivališča nedvoumno določen in torej pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(10) Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

(11) V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ; ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(12) Glede na to, da je prosilec zahteval odločbe o poseku dreves, ki se nanašajo na točno določene fizične osebe, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je dostop do zahtevanih dokumentov potrebno zavrniti zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(13) IP pritrjuje organu, da v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). Dejstvo je namreč, da je prosilec že v zahtevi navedel imena in priimke posameznikov, za katere zahteva podatke, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi bilo mogoče zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V zvezi z navedenim IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika.

(14) V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da so podatki o lastnikih zemljišč prosto dostopni v zemljiški knjigi in da zato ne morejo biti varovani osebni podatki v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, IP pojasnjuje, da so podatki o parcelni številki, katastrski občini in lastniku nepremičnine na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZK-1) sicer javni, vendar pa to dejstvo ne predstavlja pravne podlage za kakršnokoli obdelavo teh podatkov v postopkih dostopa do informacij javnega značaja. Vsi podatki, vpisani v glavno knjigo zemljiške knjige, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda overjeni izpisek iz zemljiške knjige (prvi odstavek 195. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižni podatki torej omogočajo vpogled v tok lastništva posamezne nepremičnine, ki ga lahko, v vsakem trenutku preveri vsak posameznik, ki razpolaga s podatkom o katastrski občini ter o parcelni številki posamezne nepremičnine. Na podlagi navedenega lahko ugotovimo, da identifikacija vsakokratnega lastnika določene nepremičnine ni obdelava podatkov, ki bi bila v nasprotju z določbami Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov in ZVOP-2, saj takšno obdelavo izrecno dovoljuje ZZK-1. Nadalje IP pojasnjuje, da je v 86. členu ZVOP-2 določeno, da se osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, lahko uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen ali določljiv. Ob navedenem je potrebno upoštevati dejstvo, da je zemljiška knjiga javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami med tem, ko javnost ne velja za obdelavo osebnih podatkov v upravnih postopkih. Javni podatki v zemljiški knjigi namreč niso bili zbrani z namenom določljivosti posameznikov v drugih postopkih. Zaradi varstva zasebnosti tudi v zemljiško knjigo, ki je sicer javna knjiga, praviloma ni mogoče vpogledovati po osebi. Povedano drugače, če prosilec, na podlagi parcelnih številk, z vpogledom v zemljiško knjigo določi posameznike, ki so lastniki parcel, ne gre za obdelavo osebnih podatkov v nasprotju z drugo točko člena 4. Splošne uredbe o varstvu podatkov, med tem, ko bi razkritje osebnih podatkov prvostopenjskega organa npr. v povezavi s tem, komu so bile izdane določene upravne odločbe, pomenilo nezakonito obdelavo osebnih podatkov. Za razkritje oz. obdelavo osebnih podatkov v povezavi s tem, kateri upravni postopki se vodijo zoper posamezno fizično osebo, namreč ni nobene zakonske podlage.

(15) Nadalje IP v zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da je z osebnimi podatki lastnikov zemljišč seznanjen, pojasnjuje, da se na podlagi določb ZDIJZ dostop do dokumentacije nikoli ne presoja z vidika posebnih okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri tem se presoja, ali gre za dokumente, ki so prosto dostopni vsakomur. V postopku po ZDIJZ je bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. Kadar prosilec oblikuje zahtevo na način, da zahteva podatke o točno določeni osebi z osebnimi podatki, prekritje osebnih podatkov (imena, priimka, naslova stalnega prebivališča, davčne številke ipd.) ne more prekriti prepoznavnosti posameznika, saj bo prosilcu vedno jasno, kdo je oseba, ki se skriva pod prekritimi podatki, saj je zahtevo konkretiziral s točno določenim posameznikom. Skladno z zgoraj navedeno sodno prakso in upravno prakso IP (odločba št. 090-41/2025/5 z dne 21. 3. 2025) anonimizacija dokumentov v takšnih primerih ni mogoča. Ne glede na navedeno pa IP dodaja, da je v preteklosti že odločal o dostopu do odločb o poseku, in sicer v odločbi št. 090-124/2022 z dne 21. 4. 2022 ter v odločbi št. 021-143/2008/14 z dne 8. 3. 2009. Iz navedenih odločitev IP izhaja, da odločba o poseku dreves predstavlja informacijo javnega značaja, vendar slednja vsebuje varovane osebne podatke (npr. ime in priimek ter naslov lastnika gozda), dostop do katerih je IP zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil. V tej zvezi IP pojasnjuje, da ni utemeljeno sklicevanje prosilca na odločbo IP, št. 021-62/2006/2 z dne 4. 12. 2006. Citirana zadeva se ne nanaša na primerljivo dejansko stanje, saj se v slednji ni odločalo o dostopu do odločb o poseku dreves, pri čemer na splošno izpostavlja, da obstoj informacije javnega značaja kot take v obliki upravne odločbe ni sporen, saj ta izpolnjuje kriterije iz 4. člena ZDIJZ (kar izhaja navedenih odločb IP in organa), sporen pa je obseg podatkov, ki jih je dopustno razkriti na podlagi določb ZDIJZ. Slednje posamezni organ presoja v vsakem primeru posebej glede na konkretne okoliščine (npr. tudi navedba osebnih podatkov v zahtevi) zadeve.

(16) Prosilec je pritožbi priložil tudi odločbo organa, št. 3408-08-090-1/2024-3 z dne 20. 11. 2024, ki jo je izdal drugemu prosilcu v drugi zadevi dostopa do informacij javnega značaja glede dostopa do odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves, tj. do istovrstnih dokumentov, kot jih zahteva konkretni prosilec. V predmetni zadevi je organ prosilcu omogočil dostop do zahtevane odločbe, v njej pa prekril varovane osebne podatke (ime in priimek ter naslov lastnika gozda oziroma njegovega pooblaščenca). Prosilec organu očita kršitev načela enakopravne obravnave, saj da zahteve za dostop do informacij javnega značaja za posredovanje istovrstnih odločb obravnava različno. Organ je odstopu pritožbe priložil tudi zahtevo drugega prosilca. Z vpogledom v obe zahtevi IP ugotavlja, da se načina, na katerega sta prosilca zahtevala od organa posredovanje dokumentov, bistveno razlikujeta. V konkretni zadevi je prosilec svojo zahtevo oblikoval na način, da je v njej izrecno navedel imena in priimke fizičnih oseb, za katere želi prejeti odločbe o poseku dreves, med tem, ko je prosilec druge zadeve zahtevo oblikoval na način, da je v njej navedel zgolj podatek o k.o. ter parc. št. zemljišč, brez navedbe osebnih podatkov lastnikov le-teh, kar je organu omogočilo izvedbo delnega dostopa in posledično posredovanje zahtevane informacije v takšnem obsegu. Vsled navedenega pritožbena navedba prosilca ni utemeljena.

(17) Prav tako IP ne more slediti prosilcu glede pritožbene navedbe, da je potrebno odločbe o poseku dreves v konkretnem primeru razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, z obrazložitvijo, da gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Če bi sprejeli takšno stališče, potem odločitev zakonodajalca, da z ZDIJZ določi izjeme od dostopa do informacij javnega značaja, ne bi imela smisla. V takšnem primeru bi bila torej celotna dokumentacija javnega sektorja prosto dostopna na podlagi citirane določbe, saj so javni uslužbenci in javni funkcionarji tisti, ki ustvarjajo le-to. Ob tem IP dodaja, da iz upravne in sodne prakse izhaja, da se citirana določba ZDIJZ nanaša npr. na ime in priimek javnega uslužbenca, na njegov podatek o plači, na izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta in ne na posamezni dokument, ki ga je ustvaril javni uslužbenec oz. javni funkcionar.

(18) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke