prosilec - Zavod za gozdove

POVZETEK:

Prosilka je dne 2. 9. 2025 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahtevala odločitev disciplinskega organa Zavoda za Gozdove Slovenija v zvezi z dvema logarjema, obrazložitev in ugotovljene nepravilnosti v obeh postopkih, in morebitne sprejete ukrepe in sankcije. Organ je zahtevo zavrnil na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je pritožbi prosilke delno ugodil. Ugotovil je, da organ ni navedel in tudi ne izkazal izpolnjevanja pogojev za izjemo, ki jo določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato ta ni podana. Glede sklepa o disciplinski odgovornosti in ukrepu, ki ga je organ dostavil kot dokument, ki ustreza zahtevi prosilke pa je IP ugotovil, da organ ni v celoti pravilno presodil vprašanja, v katerem delu gre za varovane osebne podatke javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev ter je posledično napačno uporabil pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. V zvezi s tem IP poudarja, da kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti podatkov o zaključenih delovnopravnih postopkih in izrečenih sankcijah, ki jih je organ vodil zoper konkretne javne uslužbence.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-491/2025/4

Datum: 23. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. ter prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka) in dopolnitvi pritožbe, oboje z dne 3. 10. 2025, zoper odločbo Zavoda za gozdove, Območna enota Novo mesto, Gubčeva 15, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju organ) št. 092-36/2025-3 z dne 25. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 3. 10. 2025 zoper odločbo Zavoda za gozdove, Območna enota Novo mesto, št. 092-36/2025-3 z dne 25. 9. 2025 se delno ugodi in se odločba v 1. točki delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo dokumenta:

-       Sklep št. 100-1-517/2025 o disciplinski odgovornosti in ukrepu z dne 14. 4. 2025, pri čemer mora prekriti rojstne podatke in podatke o stalnem prebivališču v izreku sklepa, ime in priimek stranke ter št. parcel in katastrske občine v prvem odstavku obrazložitve, razlog odsotnosti v prvi vrstici K2. dela obrazložitve od besede »zaradi« do »odsoten« in elektronske naslove zaposlenih v končni odredbi »V vednost«.

2.     Pritožba prosilke se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je dne 2. 9. 2025 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahtevala odločitev disciplinskega organa Zavoda za Gozdove Slovenija v zvezi z logarjem …… in ……, obrazložitev in ugotovljene nepravilnosti v obeh postopkih, in morebitne sprejete ukrepe in sankcije.

(2) Organ je dne 25. 9. 2025 izdal odločbo št. 092-36/2025-3, s katero je na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da informacija sodi v njegovo delovno področje, da obstaja v materializirani obliki ter da z zahtevano informacijo razpolaga. Organ je ugotovil, da zahtevane informacije vsebujejo osebne podatke. Dovoljenja za posredovanje osebnih podatkov zaposlenih ne določa noben zakon, zato jih organ ne sme posredovati. Kljub temu, da gre za disciplinski postopek zoper javnega uslužbenca, glede na namen ZDIJZ ni mogoče slediti stališču, da so vsi podatki, ki izvirajo iz delovnega razmerja prosto dostopni javnosti. V zahtevanem dokumentu so tudi subjektivne okoliščine zaposlenega, z razkritjem katerih ne bi z ničemer pripomogli k večji transparentnosti dela organa niti k večji transparentnosti dela zaposlenih, bi pa posegli v zasebnost zaposlenega. Ob tem se sklicuje na komentar Zakona o delovnih razmerjih iz leta 2008 glede pravice do zasebnosti. Organ je ugotovil, da zahtevana dokumentacija obravnava disciplinsko tematiko, ki vključuje tudi oceno kakovosti dela posameznega uslužbenca skozi osebne lastnosti, podatke o medsebojnih odnosih, načinu dela, torej informacije, ki nakazujejo na osebne lastnosti posameznega javnega uslužbenca, kar ni v neposredni zvezi z njihovim delom. Organ ugotavlja, da ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali zgolj za podatke neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, temveč tudi razkritje razmer zaposlenega. Organ je preveril tudi, ali je možen delni dostop. Ob tem je navedel, da je prosilka zahtevala informacije za poimensko navedenega zaposlenega pri organu, kar pomeni, da organ informacij ne more anonimizirati. V zvezi z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ navaja, da je zahtevani dokument interni in ni bil namenjen krogu oseb izven organa. Glede drugega pogoja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ navaja teorijo, kaj lahko predstavljajo motnje pri delovanju organa in zaključi, da je škodni test pokazal, da bi z razkritjem informacij bila storjena škoda, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo, zato je podana tudi izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3) Zoper odločbo št. 092-36/2025-3 z dne 25. 9. 2025 je prosilka dne 3. 10. 2025 in dopolnjeno istega dne pri organu vložila pritožbo. V njej navaja, da je bil zavrnjen dostop do podatkov o disciplinskem postopku zoper javna uslužbenca, ki opravljata naloge javne gozdarske službe. Ker oba uslužbenca še vedno opravljata delo na svojih delovnih mestih, obstaja realna nevarnost ponovitve nepravilnosti in s tem nove večje škode v gozdovih. Prosilka je lastnica gozda, kjer so se nepravilnosti zgodile in širša javnost ima pravico vedeti, kako organ izvaja nadzor nad svojim delovanjem. Ob tem navaja, da se v zvezi s škodo v gozdu vodi tudi kazenski postopek zoper posameznika, ki ni javni uslužbenec in je škodo povzročil, zato so informacije pomembne tudi za ugotavljanje odgovornosti javnega organa in preprečevanje podobnih primerov. Gre za vprašanje nadzora javnosti nad delom javne službe. Sklicevanje organa na varstvo osebnih podatkov ne more pretehtati nad javnim interesom, saj gre za ravnanje javnih uslužbencev pri opravljanju njihovega dela, ki vpliva na zakonitost delovanja javne službe. Meni, da je organ pavšalno zavrnil možnost izvedbe delnega dostopa. Javnosti bi moral biti dostopen vsaj izid postopkov o ugotovljenih nepravilnostih in sprejetih ukrepih. Glede izjeme notranjega delovanja prosilka meni, da se ta lahko nanaša na proces priprave odločitve, ne pa na končno odločitev disciplinskega postopka. Organ je pomanjkljivo izvedel test prevladujočega interesa javnosti. V dopolnitvi pa navaja, da gre za vprašanje varstva gozdov kot naravnega bogastva Republike Slovenije in v javnem interesu je, da se prepreči ponavljanje nepravilnosti pri opravljanju javne gozdarske službe. Javnost ima pravico vedeti, ali je organ ustrezno ukrepal, da bi preprečil nadaljnje škodljive posledice.

(4) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 21. 10. 2025 odstopil IP v reševanje.

(5) IP je po prejemu odstopljene pritožbe organ dne 22. 10. 2025 pozval na podajo pojasnil in dostavo dokumentacije. V odgovoru z dne 23. 10. 2025 je organ dostavil Sklep št. 100-1-517/2025 o disciplinski odgovornosti in ukrepu z dne 14. 4. 2025 in navedel, da ustreza zahtevi prosilke po informacijah v zvezi z logarjem ….. in …., obrazložitev in ugotovljene nepravilnosti v obeh postopkih, in morebitne sprejete ukrepe in sankcije.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(8) Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status, tako da pri odločanju niso pravno relevantne okoliščine, iz katerih razlogov prosilec zahteva informacije. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(9) V obravnavanem primeru med organom in prosilko ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj je v pritožbenem postopku dostavil dokument Sklep št. 100-1-517/2025 o disciplinski odgovornosti in ukrepu z dne 14. 4. 2025 in navedel, da ustreza zahtevi prosilke po informacijah v zvezi z logarjem ….. in …., obrazložitev in ugotovljene nepravilnosti v obeh postopkih, in morebitne sprejete ukrepe in sankcije. Sporno pa ostaja vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevane informacije na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede izjeme varstva notranjega delovanja

(10) Za izjemo varstva notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je treba izkazati, da sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Primerjalno pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. IP je v nadaljevanju najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme.

(11) Prosilka je v zvezi z dvema logarjema zahtevala informacije o postopkih in ugotovitvah glede nepravilnosti in morebitne sprejete ukrepe in sankcije. Organ pa je dostavil sklep o disciplinski odgovornosti in ukrepu. IP ugotavlja, da ni podan že prvi pogoj, da gre za notranje delovanje, saj sklep o disciplinski odgovornosti in ukrepu predstavlja avtoritativen akt organa, s katerim je bilo odločeno o disciplinski kršitvi in ne gre za nekakšna notranja navodila in usmeritve. Gre za akt, ki ga delodajalec izda delavcu po predpisanem postopku (ZDR, ZJU, ..) in zoper katerega ima delavec tudi pravna sredstva. Res po vsebini zadeva in obravnava ravnanje konkretnega javnega uslužbenca in odziv javnega zavoda na kršitve v zvezi z izvrševanjem delovnih obveznosti in službe, vendar gre za končno odločitev v disciplinskem postopku in ne šele za pripravo odločitve. Sklep ne izpolnjuje nobenega od opisanih lastnosti, ki so navedene za prvi kriterij in tudi zato IP meni, da ni podan.

(12) Glede izpolnjevanja drugega kriterija je treba ugotoviti, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnja procesa odločanja institucije, pri čemer je odločilno ugotoviti motnje, ki bi nastale z razkritjem konkretnih zahtevanih dokumentov. Iz sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 1613/2011-28 izhaja, da »jezikovna razlaga 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kaže na to, da je možno zavrniti prosilcu dostop do zahtevane informacije iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, pod pogojem, da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Motnje – pri delovanju organa – pomenijo (po slovarju slovenskega knjižnega jezika) pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa). Z resno ogroženostjo (po definiciji istega slovarja) je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije po navedeni jezikovni razlagi bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri pa je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije.« (13. odstavek sodbe X Ips 1613/2011-28). Glede izpolnjevanja drugega kriterija IP ugotavlja, da je organ navedel le teoretične predpostavke zanj, ni pa tega apliciral na konkretni primer oziroma dejanski stan. Ker je navedbeno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev izjeme na organu, ki izjemo zatrjuje in ne na IP in prosilcu, IP ugotavlja, da organ tega bremena ni izpolnil, saj ni navedel kakšne motnje bi z razkritjem sklepa o disciplinski odgovornosti in ukrepu nastale. IP tako zaključuje, da organ ni navedel in tudi ne izkazal izpolnjevanja pogojev za izjemo, ki jo določa 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato ta ni podana.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ)

(13) Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Poleg Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se uporablja neposredno, veljajo tudi določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22; v nad. ZVOP-2).

(14) Osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(15) Glede na navedeno ni dvoma, da podatek o tem, da je bil glede določenega javnega uslužbenca voden disciplinski postopek in kakšna je vsebina sklepa o ugotovitvah disciplinskega postopka izpolnjujejo merila za osebni podatek. IP je v nadaljevanju preveril, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov oz. dokumentov (posredovanje prosilcem oz. javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

(16) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(17) V obravnavani zadevi ni sporno, da se zahtevani dokument nanaša na javnega uslužbenca, zato je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani). Ob tem IP dodaja, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Upoštevaje navedeno pomeni, da po »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Tako npr. podatki, ki izražajo osebne lastnosti, sposobnosti, občutenja, razmišljanja, subjektivna dojemanja, način reagiranja, osebni pogled, odnos do prekršene norme, ali morebitne občutljive osebne podatke o psihofizičnem in zdravstvenem stanju, sodijo v njihovo zasebno sfero in jih v skladu z načelom sorazmernosti ni mogoče uvrstiti med informacije, ki bi bile v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je podobno stališče zavzel že večkrat, in sicer npr. v odločbah št. 090-252/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-226/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-132/2023 z dne 17. 5. 2023, št. 090-57/2023 z dne 27. 3. 2023.

(18) Z vpogledom v dokumentacijo, ki je predmet presoje v tem postopku, je IP ugotovil, da ta nedvomno vsebuje osebne podatke javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev. Vprašanje, ki v obravnavni zadevi ostaja sporno, pa je, ali do zahtevanih dokumentov res ni mogoče izvesti vsaj delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilki omogočiti vsaj delne seznanitve z zahtevano vsebino.

(19) Po skrbnem pregledu presojanega dokumenta IP ugotavlja, da organ ni v celoti pravilno presodil vprašanja, v katerem delu gre za varovane osebne podatke javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev ter je posledično napačno uporabil pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. V zvezi s tem IP ugotavlja, da kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti podatkov o zaključenih delovnopravnih postopkih in izrečenih sankcijah, ki jih je organ vodil zoper konkretne javne uslužbence. Stališče, da so podatki o izrečenih delovnopravnih sankcijah v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, je IP zavzel že večkrat, in sicer npr. v odločbah št. 090-220/2022/2 z dne 6. 9. 2022, št. 090-226/2023 z dne 13. 9. 2023, št. 090-216/2023 z dne 10.8. 2023, št. 090-224/2015 z dne 14. 2. 2016. Ob tem IP ocenjuje, da so, v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, prosto dostopne informacije o dejstvih v zvezi z izrečenimi ukrepi (kakšen ukrep je bil izrečen in zakaj). Ob tem IP ni sledil obrazložitvi organa v izpodbijani odločbi, da presojan dokument delno vsebuje tudi osebne podatke, ki predstavljajo subjektivne in čustvene zaznave. Prav tako dokument ne vsebuje mišljenja, čutenja in subjektivnih doživljanj obravnavanih dogodkov. Zahtevani dokument vsebuje gola dejstva v zvez s kršitvijo, izvedenim postopkom ugotavljanja kršitve in sankcijami. Prav tako dokument ne vsebuje ocene in kakovosti dela posameznega javnega uslužbenca, ki bi bile razvidne skozi njegove lastnosti in medsebojne odnose ter način dela. V delu, ki se nanaša na podatke posameznika, ki ni javni uslužbenec in podatke javnih uslužbencev (rojstne podatke in podatke o stalnem prebivališču, elektronske naslove), za katere IP ni našel pravne podlage za razkritje, pa je z izrekom naložil njihovo prekritje.

(20) Ker so podatki, do katerih je IP omogočil dostop s to odločbo, absolutno javni na podlagi prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, IP v postopek ni pozival zadevnih javnih uslužbencev in javnih funkcionarjev kot stranskih udeležencev, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

(21) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi in ji omogočiti delni dostop do v izreku te odločbe navedenega dokumenta. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke pa je IP pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

(22) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(23) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

Manja Resman, univ. dipl. prav.,                                  

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                    

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke