prosilec - Zavod za šport Jesenice

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov v celoti. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta si izrek in obrazložitev glede dostopa do zahtevanih dokumentov, v nasprotju, in da organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil dokumentov, ki so predmet zahteve, niti v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi le-te. Ker se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji, je IP odločil, da odločbo organa odpravi in vrne organu zadevo v ponovno odločanje. IP jer torej pritožbi prosilca ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-429/2025/3

Datum:  2. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 8. 2025, zoper odločbo ZAVOD ZA ŠPORT JESENICE, Ledarska ulica 4, 4270 Jesenice (v nadaljevanju: organ), št. DO 28-2025 z dne 14. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 21. 8. 2025 se ugodi. Odločba ZAVODA ZA ŠPORT JESENICE, št. DO 28-2025 z dne 14. 8. 2025, se odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 6. 5. 2025, na podlagi 5. člena ZDIJZ, zahteval, da mu organ posreduje

- izpis dolžnikov do zavoda oziroma odprtih terjatev na dan prejema tega dopisa;

- dokumentacijo, ki se nanaša na razpolaganje z nepremičnim premoženjem organa, vezano na oddajo gostinskega objekta na bazenu Ukova v najem v letu 2025, vključno s pogodbo z najemodajalcem;

- vso dokumentacijo, ki se nanaša na vlaganje in vzdrževanje bazena Ukova v letu 2025 do odgovora na ta dopis.

Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. DO 28-2025 z dne 14. 8. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je izpostavil pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ ter navedel, da je preveril, ali je dostop do zahtevanih podatkov potrebno zavrniti na podlagi katerega izmed enajstih zakonsko določenih razlogov iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V nadaljevanju je tako izpostavil izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter pojem osebnega podatka po določbah prve točke 5. člena ZVOP-2 in prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov ter ugotovil, da zahtevani dokumenti ne vsebujejo osebnih podatkov v smislu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Organ je nato v zvezi z zahtevanimi dokumenti navedel, da je zahtevo v prvem odstavku zavrnil, saj je bila 4. 6. 2025 in 25. 7. 2025 prosilcu poslana vsa dokumentacij, s katero razpolaga. Dodatno je pojasnil, da so bile 4. 6. 2025 poslane prosilcu vse priloge, 25. 7. 2025 pa nato vsa korespondenca, s katero organ razpolaga in se po 4. členu ZDIJZ šteje kot informacija javnega značaja. Zahtevo prosilca v drugem odstavku je zavrnil, saj po 4. členu ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja, zahtevo prosilca v tretjem odstavku pa je zavrnil, ker jo šteje kot novo zahtevo po ZDIJZ in bo zato prosilcu odgovorjeno v zakonskem roku.

(3) Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 21. 8. 2025. Najprej se je opredelil do zahtevane korespondence z vsemi ponudniki pod 2. točko zahteve. Navedel je, da je organ na njegov e-naslov posredoval informacije javnega značaja, vendar je glede na vsebino prejetih informacij očitno, da ni posredoval vse zahtevane dokumentacije. Iz prejete dokumentacije izhaja tudi, da nekatere ponudbe sploh niso naslovljene na organ, temveč na Občino Jesenice, zato ostaja nejasno, ali je organ sploh posredoval svoje informacije ali informacije Občine Jesenice, oziroma ali je njegovo ravnanje pri javnem naročanju pravilno in zakonito. Vsled pomanjkanja osnovnih informacij, ki so podlaga evidenčnem naročanju, je po e-pošti 28. 7. 2025 pozval organ, da v roku treh dni v okviru iste zahteve dopolni že posredovane informacije, ki so vezane na sanacijo otroškega bazen Ukova. Organ je namreč v Izjavi o izbiri ponudnika z dne 24. 3. 2025 navedel, da je oddal povpraševanje pri ponudnikih ter da so se odzvali na to povpraševanje trije ponudniki, vendar te korespondence ni dostavil v tem roku niti ni odgovoril na povsem jasna in legitimna vprašanja, ki so naslovljena na javni zavod. Ker organ ni odgovoril v roku treh dni, je 7. 8. 2025 vložil pri IP pritožbo zaradi molka organa. Organ je nato na poziv IP odgovoril z izdajo izpodbijane odločbe, čeprav je o njej že odločil v isti zadevi, ko je zahtevi z dne 26. 6. 2025 dne 25.0 7. 2025 ugodil v celoti. Glede odločitve je nadalje prosilec ugotovil, da obravnava več informacij, ki pa niso predmet pritožbenega postopka pred IP in tako zadevo še dodatno otežuje, da ni pregledna. Samo zadnji odstavek v e-sporočilu z dne 28. 7. 2025 (tretja točka e-sporočila z dne 28. 7. 2025) predstavlja novo zahtevo, ki se nanaša na obračun zamudnih obresti HDD Jesenice in drugih dolžnikov organa. Tudi to zahtevo je organ z odločbo zavrnil, čeprav je v obrazložitvi navedel, da bo o njej odločal kot o novi zahtevi v zakonskem roku. Organ je torej to zahtevo z izpodbijano odločbo zavrnil ne glede na zapis v obrazložitvi, da bo o njej odločeno v zakonskem roku, tak izrek pa obrazložitev ne more sanirati. Druga točka e-sporočila z dne 28. 7. 2025 se nanaša na informacije glede oddaje povpraševanja in izbire dražjega ponudnika brez izkazanih referenc in pogojev, ki jih je organ navedel v oddanem povpraševanju in bolj precizira točko 2. zahteve z dne 26. 6. 2025. Organ bi lahko pojasnil, vendar, kot navedeno, pojasnil ni dal, vendar to ne pomeni, da zaradi preciziranja in zahteve po pojasnilih ne gre za zahtevano informacijo javnega značaja, zato tega dela ne more zavračati z naknadno odločbo ločeno in ustvarjati novega pritožbenega razloga. Dejstvo je, da po logiki stvari ta dokumentacija mora obstajati, sicer je ravnanje organa po oceni prosilca samovoljno. Nadalje prosilec poudarja, da v izreku izpodbijane odločne ni najti nobenih dokumentov, na katere se sklicuje organ v 1. točki izreka, zato je odločba nejasna in s tega vidika tudi nezakonita, sicer pa izpostavlja predvsem odločitev organa v zvezi z drugo točko zahteve z dne 26. 6. 2025.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter jo je, z dopisom št. DO 35-2025 z dne 16. 9. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. IP je posredoval zahtevi z dne 6. 5. 2025 in 26. 6. 2025, e-dopis organa z dne 4. 6. 2025, Navodilo o oddaji evidenčnih javnih naročil z dne 27. 12. 2023, spremne e-dopise k ponudbama z dne 13. 3. 2025 in z dne 23. 7. 2025, potrdili o odobritvi podračuna z dne 22. 7. 2025 in 23. 7. 2025, izpodbijano odločbo, e-dopis prosilca z dne 28. 7. 2025 in e-dopis organa prosilcu z dne 22. 8. 2025.

(5) IP je kopijo pritožbe prosilca z dne 21. 8. 2025 prevzel iz spisa zadeve št. 092-185/2025.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti, saj IP poziva, da odloči, ali je zavrnilna odločba pravilna in zakonita.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot javni zavod zavezanec po 1. členu ZDIJZ.

(9) IP po pregledu spisovne dokumentacije in upoštevaje pritožbene navedbe ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti:

- Izrek in obrazložitev glede dostopa do zahtevanih dokumentov, sta si v nasprotju. V izreku je organ namreč odločil, da se zahteva prosilca v celoti zavrne, med tem, ko iz obrazložitve izhaja, da je določeno dokumentacijo, s katero razpolaga, prosilcu že posredoval, oziroma je zahtevo iz tretjega odstavka zavrnil, ker jo šteje kot novo zahtevo po ZDIJZ in bo prosilcu odgovoril v zakonskem roku. Ker je torej izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

- Organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil dokumentov, ki so predmet zahteve, niti v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi le-te. IP presoje izpodbijane odločbe tako ne more opraviti, ker izpodbijana odločba ne obsega enega od bistvenih elementov, torej konkretne opredelitve predmeta zahteve. Organ namreč v izpodbijani odločbi zahtevanih dokumentov ni navedel na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati (npr. z navedbo številke in datuma dokumenta, nazivom dokumenta ipd.). Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ne izhaja, o katerih posamično določenih dokumentih je organ odločil. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Organ je tako tudi v tem storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi katere se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

(10) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

(11) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP  ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(12) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(13) Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka. Ob tem IP dodaja, da o odločitvi glede dostopa do dokumentov, dostop do katerih se prosilcu omogoči, organ ni dolžan izdati odločbe. To izhaja iz določb 27. člena ZDIJZ, v skladu s katerimi ima prosilec pravico pritožbe zoper zavrnilno odločbo, sklep o zavrženju, če ne dobi informacije v zahtevani obliki ali v primeru iz četrtega odstavka 17. člena ZDIJZ.

(14) V ponovljenem postopku mora organ določno navesti, katere dokumente je presojal, upoštevaje predmet zahteve prosilca. Organi prve stopnje (in IP) so namreč dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije.[1] Nato mora organ opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem od dostopa pa mora organ nato presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezen dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. Ob tem IP dodaja, da organ odloči z odločbo tudi v primeru, ko s posameznimi zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. V takem primeru gre namreč za zavrnitev dostopa, ker pogoji za informacijo javnega značaja niso izpolnjeni, in temu ustrezno mora slediti tudi obrazložitev odločbe.

(15) V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Način seznanitve je obvezna sestavine zahteve, ki jih sicer določa 17. člen ZDIJZ. Ob tem pa IP pripominja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, edino omejitev predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Ob tem IP dodaja, da iz 5. člena ZDIJZ izhaja pravica prosilca, da izbere način seznanitve z zahtevanimi informacijami, pri čemer loči med vpogledom, prepisom, fotokopijo ali elektronskim zapisom, torej med dokumentom v fizični in elektronski obliki. IP v zvezi s to določbo tako pojasnjuje, da pomeni »elektronski zapis« iz 5. člena ZDIJZ tako posredovanje po elektronski pošti kot tudi na različnih elektronskih nosilcih (CD, USB ključek, …), od organa pa je nato odvisno, v kateri od teh oblik lahko zagotovi prosilcu dostop.

(16) Glede na to, da je organ v izpodbijani odločbi med drugim odločil, da del zahtevanih informacij ne predstavlja informacij javnega značaja, IP v zvezi s pojmom informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ poudarja naslednje:

- Javni zavodi so zavezani na celotnem področju svojega delovanja. Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu Republike Slovenije urejena v Zakonu o zavodih (v nadaljevanju: ZZ), ki je na tem področju sistemski zakon. Cilj delovanja zavodov ni delovanje na trgu in lahko opravljajo gospodarsko dejavnost le, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen (drugi odstavek 18. člena ZZ). Javni zavodi se lahko ustanovijo za opravljanje javne službe in za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo (prvi in drugi odstavek 3. člena ZZ). Glede sredstev pa ZZ v 48. členu določa, da zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi, ter da sme presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno.

- V odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-272/97 z dne 23. 11. 2000 je Ustavno sodišče med drugim navedlo, da je pravni status sredstev, ki jih javni zavod pridobi s prodajo blaga na trgu, urejen z ZZ, pri čemer le-ta v nobenem pogledu ne ureja sredstev iz tega vira posebej. Tudi za ta sredstva velja, da sme javni zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, glede same gospodarske dejavnosti pa določa, da jo sme zavod opravljati le, če je namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je bil ustanovljen, in seveda le po odločitvi ustanovitelja, ki je javni zavod ustanovil za opravljanje javne službe. ZZ torej omenjenih sredstev v nobenem pogledu ne odvaja od celote gospodarjenja javnega zavoda. Tudi zanje velja določba drugega odstavka 48. člena ZZ, da sme zavod presežek prihodkov nad odhodki uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, zaradi katerih je ustanovljen. Navedlo pa je tudi, da so sredstva, namenjena opravljanju javnih služb, brez dvoma del javne porabe, iz tega pa izhaja, da se pristojnost nadzora Republike Slovenije v skladu z Ustavo razteza tudi na rabo tistih sredstev, ki jih javni zavod pridobi s prodajo blago in storitev na trgu. To pa je dovolj razločno uzakonjeno tudi v izpodbijanih členih Zakona o Računskem sodišču. Po mnenju Ustavnega sodišča tako ni razloga za dvom, da so s sredstvi javnih financ mišljena v primeru javnih zavodov vsa sredstva, ki jih ti zavodi pridobivajo na katerega od načinov, uzakonjenih v prvem odstavku 48. člena ZZ, torej iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi.

- Vrhovno sodišče je v sodbi št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, nato pa tudi v sklepu št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, zavzelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V obeh navedenih zadevah pa se je Vrhovno sodišče tudi jasno izreklo, da je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. Glede na navedeno je tako pomembno, kako je izvajanje dejavnosti organa urejeno s predpisi javnega prava ter ali zahtevane informacije kažejo na dejstva oziroma okoliščine, ki bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog.

- IP je v zvezi z delovnim področjem javnih zavodov že odločal, npr. odločbe IP št. 090-52/2021, št. 090-334/2023 in št. 090-354/2024.

(17) IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, pa je stranka postopka samo prosilec (a26.a člen ZDIJZ).

Sklepno

(18) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ,  odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(20) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.