prosilec - Zavod za šport Jesenice

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je organ posredoval prosilcu vse zahtevane informacije, pri čemer je ugotovil, da organ, poleg že posredovanih informacij, razpolaga še z enim dokumentom, ki ustreza zahtevi prosilca. IP je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje še dodatni dokument, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.  V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in  dokumente s katerimi organ ne razpolaga, je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-177/2024/5

Datum: 10. 6. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 4. 2024, zoper odločbo Zavoda za šport Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 Jesenice, (v nadaljevanju organ), št. DO 32-2024 z dne 9. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 20. 4. 2024, zoper odločbo Zavoda za šport Jesenice št. DO 32-2024 z dne 9. 4. 2024, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov, posredovati še kopijo »Vloge za uporabo/najem športnih objektov v sezoni 2023/2024«, pri čemer je dolžan prekriti telefon in elektronski naslov.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 8. 3. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije, in sicer:

1.     dokumentacijo, ki vsebuje pravno podlago na podlagi katere je Hokejsko drsalno društvo upravičeno uporabljati ledeno ploskev in druge objekte v Športni dvorani Podmežakla, glede na to, da omenjeno društvo in zavod nimata sklenjene pogodbe o uporabi in najemu športnih objektov, kar izhaja iz odgovora organa na njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, z dne 15. 12. 2023;

2.     Vlogo HDD Jesenice, s katero se je prijavilo na Javni razpis za uporabo ali najem športnih objektov v sezoni 2022/23 z dne 15. 8. 2023;

3.     Pogodbo o najemu in uporabi športnih objektov za tekočo sezono s HDD Jesenice;

4.     Obračune in račune, ki jih je zavod izdal HDD Jesenice od vključno septembra 2023 do vključno marca 2024;

5.     Informacijo o tem, kdo je odvetnik ZŠJ upoštevaje e-sporočilo .., njemu osebno z dne 31. 7. 2023 ob 14.52 uri, v katerem je navajal: »Dne 27. 7. 2023 ob 19.28 si posredoval odgovor na naš mail, za katerega se ti zahvaljujem, vendar glede na to, da si ti predlagal poravnavo in da člani sveta ZŠJ ne razpolagamo z ustreznimi pravnimi znanji, naš odvetnik, pa je v mesecu avgustu na dopustu, te prosim da pripraviš predlog poravnave, z vsemi pravnimi podlagami.«;

6.     Pisno zagotovilo, ki ga je v. d. … zahteval v e-sporočilu z dne 21. 7. 2023 ob 13:17 uri, in je bilo namenjeno …, ob vednosti številnih drugih v kopiji, zlasti pa …, da se s predlogom odloga izvršbe strinjajo ustanovitelj oziroma direktorica občinske uprave.

Zahtevane dokumente je želel prejeti po elektronski pošti.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. DO 32-2024 z dne 9. 4. 2024, s katero je odločil, da prosilcu posreduje dokumentacijo, ki vsebuje pravno podlago na podlagi katere je Hokejsko drsalno društvo upravičeno uporabljati ledeno ploskev in druge objekte v Športni dvorani Podmežakla, glede na to, da omenjeno društvo in zavod nimata sklenjene pogodbe o uporabi in najemu športnih objektov (1. točka zahteve), pogodbo o najemu in uporabi športnih objektov za tekočo sezono s HDD Jesenice (3. točka zahteve) ter obračune in račune, ki jih je zavod izdal HDD Jesenice od vključno septembra 2023 do vključno marca 2024 (4. točka zahteve). Glede 2., 5. in 6. točke prosilčeve zahteve je organ zavrnil dostop. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je 2. točko zahteve zavrnil iz razloga, ker ni jasno ali prosilec želi vlogo za sezono 2022/2023 ali za sezono 2023/2024, saj je navedel datum 15. 8. 2023, ko se je HDD Jesenice prijavilo na javni razpis za sezono 2023/2024. 5. in 6. točke zahteve je organ zavrnil, ker v skladu s 4. členom ZDIJZ, ne predstavlja informacije javnega značaja.

Dne 20. 4. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. DO 32-2024 z dne 9. 4. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da mu je organ nepravilno vročil odločbo in sicer na elektronski naslov, zato vročitev ni bila opravljena po določbah ZUP, zato prosilec meni, da odločba ni bila niti vročena in gre v tem smislu za molk organa. Pojasnil je, da je z zahtevo zahteval zgolj posredovanje zahtevanih informacij v elektronski obliki, ne pa tudi vročanja upravnih dokumentov. V zvezi z zavrnitvijo 2. točke zahteve je prosilec pojasnil, da je organ brez razumnega razloga zavrnil dostop, saj je v zahtevi jasno navedel datum 15. 8. 2023 in je tako bila mišljena edina možna vloga - vloga na navedeni razpis in ne na razpis v letu 2022 ipd. Organ bi v primeru dvoma lahko pozval prosilca na razjasnitev oz. dopolnitev vloge, kar pa ni storil, zato navedeno predstavlja kršitev pravil splošnega upravnega postopka. Prosilec je navedel, da iz izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi za zavrnitev dostopa do 5. in 6. točke zahteve, zato ni jasno, ali zahtevana informacija obstaja, ali ne obstaja. Obe točki zahteve (5. in 6.) se sklicujeta na poslovno korespondenco organa in dokumente, ki jih je organ ustvaril ali pridobil od drugih oseb. Iz zahteve pod točko 5. izhaja, da je imel Zavod za šport Jesenice odvetnika, ki je bil na dopustu. Zahteva se sklicuje na e-sporočilo …, takratnega predsednika sveta Zavoda za šport Jesenice, kar pomeni, da mora obstajati vsaj pooblastilo zavoda odvetniku. Predsednik sveta zavoda prav gotovo ne bi zavajal prosilca, da ima zavezanec svojega odvetnika. Prav tako pod točko 6. se zahteva opira na poslovno korespondenco takratnega v.d. …, ki je moral prejeti pisno zagotovilo, da se s predlogom odloga izvršbe strinjajo ustanovitelj oziroma direktorica občinske uprave, sicer slednja ne bi bila kasneje odložena. Obe informaciji izhajata iz delovnega področja organa, glede na pisno korespondenco, pa se obe zahtevani informaciji nahajati v obliki dokumenta, sicer takratni predsednik sveta zavoda, …, ne bi namenoma zavajal prosilca, prav tako v. d. ne bi ravnal na svojo odgovornost brez pisnega zagotovila.

Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. DO 45-2024 z dne 13. 5. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je organ, z dopisom št. 090-177/2024/2 z dne 20. 5. 2024, pozval k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 23. 5. 2024. V zvezi z 2. točko zahteve je organ IP posredoval »Vlogo HDD Jesenice, s katero se je prijavilo na razpis za uporabo/najem športnih objektov v sezoni 2023/2024«. V zvezi s 5. točko zahteve je organ pojasnil, da je pri elektronskem sporočilu g… prišlo do napake, saj organ nikoli ni imel svojega odvetnika, zato prosilcu tudi ne more posredovati nobenih dokumentov (niti pooblastila). Iz elektronskega sporočila z dne 26. 7. 2023 izhaja, da bo organ zastopal odvetnik ustanovitelja, torej občine. V zvezi s 6. točko zahteve je organ pojasnil, da je smatral kot potrditev/dovoljenje za odlog izvršbe direktorice občinske uprave elektronsko sporočilo z dne 25. 7. 2023 ob 13:03, z naslovom »REŠITEV BLOKADE HDD JESENICE«, z vsebino »…prosim, če odvetniku naročiš, da pripravi ustrezne dokumente…«, ki pa je bil prosilcu že posredovan dne 31. 8. 2023 ob 11.43, kar izhaja tudi iz priponk, ki jih je organ posredoval IP dne 28. 5. 2024. Organ je navedel, da z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajala potrditev/dovoljenje za odlog izvršbe ne razpolaga.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V zvezi z navedbami prosilca, da mu je organ nepravilno vročil odločbo in sicer na elektronski naslov, zato vročitev ni bila opravljena po določbah ZUP, IP opozarja na drugi odstavek 86.a člena ZUP, ki določa, da se vročitev dokumenta v elektronski obliki opravi preko informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Organ, ki prejme vlogo po elektronski poti tako šteje, da je stranka s tem sporočila naslov elektronskega predala in da želi nadaljnje poslovanje v elektronski obliki preko sporočenega e-naslova. Posebna privolitev prosilca tako ni potrebna, saj tako postopanje predvideva že omenjeni drugi odstavek 86.a člena ZUP (tako tudi komentar 86. člena Zakona o splošnem upravnem postopku)[1]. Vročitev se v takšnih primerih opravi tako, da se dokumente, ki se jih vroča, pošlje v sporočen elektronski predal, pri čemer se šteje, da se je naslovnik seznanil z dokumentom 15. dan od dneva odpreme, naslovnik pa lahko uveljavlja svoje procesne pravice takoj, ko se po odpremi z dokumentom dejansko seznani, tudi če rok za seznanitev še ni potekel (šesti odstavek 86.a člena ZUP). Glede na to da je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. DO 32-2024 z dne 9. 4. 2024 ni nobenega dvoma, da je odločbo prosilec tudi prejel, zato so navedbe prosilca, da mu odločba ni bila vročena in je organ v t.i. molku, neutemeljene.

Iz pritožbe prosilca izhaja, da prereka odločitev organ v zvezi z 2., 5. in 6. točko zahteve, zato je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti iz navedenih točk prosilčeve zahteve.

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Nadalje je IP ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

1.     O informaciji javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga  pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Po pregledu dokumentacije, ki jo je organ priložil IP dne 23. 5. 2024, IP ugotavlja, da organ razpolaga še z »Vlogo za uporabo/najem športnih objektov v sezoni 2023/2024«, ki ustreza 2. točki zahteve prosilca. Ker je IP ugotovil, da navedeni dokument ustreza zahtevi prosilca in da izpolnjuje vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njega dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a člena ZDIJZ.

IP je ob pregledu navedenega dokumenta ugotovil, da vsebuje osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

2.     O izjemi varstva osebnih podatkov

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da iz »Vloge za uporabo/najem športnih objektov v sezoni 2023/2024«, izhajajo telefonska številka in elektronski naslov posameznika, ki predstavljajo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katere pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Skladno s prakso IP (npr. odločbe IP 090-216/2018, 090-252/2018, 090-59/2009 in 090-179/2010/4), elektronski naslovi posameznikov in tudi javnih uslužbencev praviloma predstavljajo varovane osebne podatke, saj ne gre za osebne podatke, ki bi bili neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca, oziroma opravljanem funkcije predsednika, razen če jih organ ni posredoval javnosti in jih javno objavil, kot to določa drugi odstavek 106. člena ZVOP-1, torej v primeru, ko gre za osebe, ki so pri organu določene za komuniciranje z javnostjo. Na podlagi vpogleda na spleteno stran organa https://hddjesenice.si/kdo-smo/ IP ugotavlja, da organ nima javno objavljenih zasebnih elektronskih naslovov  ali telefonskih številk zaposlenih temveč za komuniciranje z javnostjo navaja splošni elektronski naslov organa.

Upoštevajoč zgoraj navedeno gre pri navedenih podatkih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje navedenih osebnih podatkov ne obstaja, posledično organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu.

Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanem dokumentu, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje navedenih podatkov posameznika, ni pravne podlage, zato mora organ te podatke na posredovanem dokumentu prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

Nadalje IP ugotavlja, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, ni razpolagal. Organ je IP v zvezi s 5. točko zahteve pojasnil, da organ nikoli ni imel svojega odvetnika, zato prosilcu ne more posredovati nobenih dokumentov (niti pooblastila). V zvezi s 6. točko zahteve je organ pojasnil, da z drugimi dokumenti, iz katerih bi izhajala potrditev/dovoljenje za odlog izvršbe ne razpolaga, saj je kot potrditev/dovoljenje za odlog izvršbe direktorica občinske uprave smatral elektronsko sporočilo z dne 25. 7. 2023 ob 13:03, z naslovom »REŠITEV BLOKADE HDD JESENICE«, z vsebino »…prosim, če odvetniku naročiš, da pripravi ustrezne dokumente…«, ki pa je prosilcu že bil posredovan dne 31. 8. 2023 ob 11.43, kar izhaja tudi iz priponk, ki jih je organ posredoval IP. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati tudi drugih dokumentov, saj organ z njimi ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je IP pritožbo prosilca v tem delu, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

IP še pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično se IP do ostalih pritožbenih navedb prosilca ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP.

3.     Sklepno

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati še »Vlogo za uporabo/najem športnih objektov v sezoni 2023/2024«, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na dokumente, s katerimi organ ne razpolaga (oz. so bili prosilcu že posredovani), je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Kerševan, E., Kovač, P (ur.) in drugi (2022). Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Knjiga 3, Komentar novih in med letoma 2020 in 2022 spremenjenih določb ZUP ter povezanih podzakonskih predpisov. Uradni list Republike Slovenije: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani (glej str. 98-105 in 120-124).