prosilec - Zavod RS za zaposlovanje

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala informacije glede prenehanja delovnega razmerja javne funkcionarke in podatke o višini sredstev, ki jih je ta zaradi tega prejela. Organ je zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. Prosilka se je v pritožbi sklicevala na izjemo porabe javnih sredstev, organ pa je njeno pritožbo zavrgel, saj je prosilka ni elektronsko podpisala s kvalificiranim potrdilom, pritožbe pa tudi ni dopolnila z elektronskim podpisom. IP je sklep o zavrženju odpravil, saj je ugotovil, da je bila zahteva organa glede elektronskega podpisa neutemeljena in neskladna z določbami ZUP in Uredbe o upravnem poslovanju. IP je pritožbi prosilke glede zahtevanih dokumentov delno ugodil, saj je ugotovil, da gre za dokumente, ki se nanašajo na javno funkcijo oz. delovno razmerje javnega uslužbenca, prav tako pa gre za podatke o porabi javnih sredstev, torej gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Organu je naložil, da prosilki posreduje zahtevane dokumente s prekritimi osebnimi podatki.

ODLOČBA:

Številka: 090-140/2022/5

Datum: 27. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 129. člena v povezavi z drugim odstavkom 246. člena, prvega odstavka 252. in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 8. 3. 2022, zoper sklep Zavoda RS za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX 006, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 071-5/2021-8 z dne 2. 2. 2022 in o pritožbi prosilke z dne 15. 1. 2022 zoper odločbo organa, št. 071-5/2021-3 z dne 28. 12. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilke zoper sklep Zavoda RS za zaposlovanje, št. 071-5/2021-8 z dne 2. 2. 2022 se ugodi in se sklep odpravi.

2. Pritožbi prosilke zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, št. 071-5/2021-3 z dne 28. 12. 2022, se delno ugodi in se 2. tč. izreka odločbe delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki po elektronski poti posredovati:

         2.1. Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, sklenjen dne 15. 4. 2021, pri čemer je dolžan prekriti EMŠO, davčno številko in naslov javne uslužbenke, naveden v uvodu sporazuma;

         2.2. Plačilo listo Poračun, izplačano dne 7. 6. 2021, pri čemer je dolžan prekriti:

       - davčno številko in naslov stalnega prebivališča, naveden v uvodu dokumenta,

       - znesek v vrstici <C020> Dodatek za delovno dobo,

       - vseh 14 zneskov navedenih v stolpcu pod izrazom »Znesek neto« iz Vrstice izplačila,

       - številko bančnega računa in znesek v vrstici »Neto izplačilo« na dnu dokumenta.

3. Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu z 2. tč. izreka te odločbe, se pritožba prosilke zavrne.

4. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 8. 12. 2021 pri organu vložila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer je v elektronski obliki zahtevala naslednje informacije, skupaj z listinami:

• sporazum/poravnava, ki je bil sklenjen s …, OE Sevnica in organom, da je pristala na razrešitev z mesta … OE Sevnica, kdaj je bila odstavljena in kdaj je bil sklenjen sporazum,
• višina odškodnine/rente, ki jo je v ta namen prejela,
• v katerem plačnem razredu opravlja svoje delo sedaj in v katerem ga je kot … OE Sevnica,
• specifikacija računov Odvetnice …, na način, da bodo iz računov razvidne postavke za kakšen namen je bil račun izdan oz. storitve, ki jih je obračunavala, in sicer za sedem računov, ki izhajajo iz izpisa iz aplikacije Erar, ki ga je prosilka priložila zahtevi.

Organ je dne 28. 12. 2021 izdal odločbo št. 071-5/2021-3 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilke iz tč. 3 in 4 ugodil. Organ je v obrazložitvi odločbe odgovoril na tč. 3 zahteve prosilke in odločbi priložil zahtevane račune s specifikacijami računov (tč. 4 zahteve). Zahtevo za dostop do dokumentov iz tč. 1 in 2 je organ zavrnil, pri čemer se je skliceval na varstvo osebnih podatkov. Informacija po stališču organa ne predstavlja informacije iz področja delovnega razmerja javnega uslužbenca, temveč gre za informacije o prenehanju delovnega razmerja, torej gre za informacije, ki sodijo v zasebno sfero javnega uslužbenca.

Zoper navedeno odločbo je prosilka dne 5. 1. 2022 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je zaprosila za podatek o porabi javnih sredstev v zvezi z višino izplačane odškodnine. Z zavrnitvijo se ne strinja, saj je bila mnenja, da gre za informacijo v zvezi z delovnim razmerjem. Glede na porabo javnih sredstev, saj je bila … zamenjana kljub temu, da ni bilo zakonitega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaradi te okoliščine je … pogojevala prenehanje delovnega razmerja z izplačilom odškodnine, ki je bila verjetno izvedena. Prosilka meni, da ne gre za zasebno sfero zaposlenega, ampak gre za informacije glede ravnanja organa in s tem povezano porabo javnih sredstev.

Po prejemu pritožbe je organ dne 24. 1. 2022 prosilko pozval, da pritožbo dopolni s svojim polnim imenom in priimkom, stalnim prebivališčem oz. naslovom, kamor želi, da ji odločbo vročijo skladno z ZUP, prav tako je prosilko pozval, da pritožbo podpiše z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, ker je bila vloga vložena v elektronski obliki. Organ je prosilko opozoril, da če pritožbo podpiše lastnoročno in jo skenira, bo zavržena kot nepopolna, ker ZUP jasno določa, da se za elektronsko vlogo zahteva elektronski podpis s kvalificiranim potrdilom, za pisno vlogo pa lastnoročni podpis.

Prosilka je dne 27. 1. 2022 organu sporočila svoj naslov za vročanje. Hkrati je navedla, da je dodatna zahteva in pogojevanje, da je pritožba lahko podpisana le z varnim elektronskim podpisom, neutemeljena. Prav tako je organ delno ugodil njeni zahtevi, prav tako poslani po elektronski pošti, brez poziva na dopolnitev, kar lahko organ stori tudi sedaj, ko obravnava njeno pritožbo. Ravnanje in pogojevanje organa je prosilka štela za nerazumno in v nasprotju z načelom prostega dostopa in transparentnosti delovanja javnega sektorja. Prosilka je v prilogi poslala ročno podpisano in skenirano dopolnitev svoje pritožbe.

Organ je dne 2. 2. 2022 izdal sklep št. 071-5/2021-8 o zavrženju pritožbe (v nadaljevanju: izpodbijani sklep). V sklepu je navedel, da je zahtevo prosilke obravnaval kot neformalno zahtevo, saj je bila poslana iz nepreverjenega elektronskega naslova »…«, prosilka pa se je podpisala kot »…«, samo elektronsko sporočila pa ni bilo podpisano z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, niti ni vsebovalo podpisanih prilog. Ker se z odločbo ne odloča o pravici posameznika, temveč jasnosti, je organ prosilki delno ugodil in delno zavrnil pravico dostopa in prosilke ni dodatno pozival na dopolnitev vloge. Organ je zoper odločbo prejel pritožbo, ki je bila pravočasna in dopustna. Organ je v nadaljevanju preverjal, če je pritožbo vložila upravičena oseba. Navedel je, da more biti pritožba razumljiva in more obsegati vse,  kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) ozirom sedež vložnika oziroma  zastopnika ali pooblaščenca. Organ lahko na obrazcu pritožbe, ob sprejemu pritožbe ali z dopisom z dopolnitev vloge zahteva od stranke, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijsko številko, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc. Prosilec mora pritožbo tudi podpisati. Izjemo lahko pritožbo podpiše namesto njega njegov zakonec, oče ali mati, sin ali hči ali pa odvetnik, ki je po strankinem pooblastilu pritožbo sestavil. Obravnavana pritožba je bila vložena v elektronski obliki in ni bila podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, kot to zahteva 63. člen ZUP, prosilka pritožbe ni vložila tudi v fizični obliki. Ker je bila pritožba nepopolna, jo je organ pozval, da pritožbo dopolni s polnim osebnim imenom in priimkom, stalnim prebivališčem (naslovom), kamor želi, da ji bo odločba vročena ter da pritožbo podpiše z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Prosilka je svojo pritožbo pravočasno dopolnila, ne pa tudi ustrezno in popolno, skladno s pozivom. Prosilka namreč ni predložila pritožbe, ki bi bila podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Kot svoje ime je navedla »…«, kar je že tretja verzija imena, s katerim prosilka nastopa v okviru predmetnega postopka. Uredba o upravnem poslovanju v 101. členu določa, da se elektronska vloga lahko vloži brez elektronskega podpisa, enakovrednega lastnoročnemu podpisu, v postopkih, med katerimi ni zahteve za dostop do informacij javnega značaja oz. pritožb zoper njih, niti pritožb na splošno. Ker je prosilka pritožbo vložila v elektronski obliki, ni pa je podpisala z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, kot zahteva 63. člen ZUP, niti svoje pritožbe ni naknadno dopolnila, jo je organ zavrgel kot nepopolno.

Zoper navedeni sklep je prosilka vložila pritožbo. V pritožbi je navedla, da je prejela poziv na dopolnitev, organ pa je veljavnost dopolnitve pogojeval z elektronskim podpisom. Ker prosilka druge možnosti ni imela, je dopolnitev podpisala in jo skenirala. Pogojevanje organa, da podpis v fizični obliki ne zadošča, je po stališču prosilke povsem nerealna zahteva. Iz same obrazložitve sklepa tudi izhaja, da je organ zmedeno tolmačil pravila o vročanju, da organ sam ne ve kakšne pogoje bi postavil in namerno zavaja prosilko, saj je iz poziva izhajalo, da je možen le elektronski podpis, iz sklepa pa izhaja, da bi pritožbo lahko pravočasno vložila tudi še v pisni obliki, pa je ni. Prosilka meni, da organ izigrava zakon z namenom prikrivanja, izsiljevanja in postavljanjem nemogočih in nerealnih pogojev. Uradno osebo poziva, da se vzdrži nesramnih opazk o njenem imenu, da gre »že za tretje ime« in da je zavod zato upravičeno zahteval identifikacijo prosilke. Sklep o zavrženju pritožbe je bil prosilki uspešno vročen, zato bi organ svoje opazke o imenu in provokacije, lahko zadržal zase, ker ne spadajo v odločbo in presegajo osebne meje prosilke. Organ tudi dodaja razloge, sprva je zahteval varen elektronski podpis zaradi skladnosti z ZUP, sedaj pa dodaja še razlog »identifikacije«. Prosilka še navaja, da v pravnem pouku sklepa ni navedeno, da more biti pritožba podpisana z elektronskim podpisom in da jo lahko pošlje podpisano, kar more enako veljati tudi za dopolnitev pritožbe. Prosilka je bila mnenja, da poziv predstavlja izmikanje organa pred zagotavljanjem načela transparentnosti, z namenom, da se pritožba zavrže in prepreči dostop do zahtevanih informacij. Organ svojih napak ne more popravljati na škodo prosilke. Organ je zahtevo prosilke namreč obravnaval in prosilki posredoval odločbo na elektronski naslov, brez poziva na dopolnitev. Poziv na dopolnitev pritožbe je zato v nasprotju z namenom zakona.

Organ je pritožbo prosilke odstopil v reševanje IP z dopisom št. 071-5/2021-16 z dne 12. 4. 2022. Ob odstopu pritožbe je organ navedel, da je podvomil v identiteto vlagateljice, saj je uporabljala različne kombinacije in variacije svojega imena (…) in da je zahtevo oz. pritožbo obravnaval drugače, saj gre pri zahtevi za pravico javnosti dostopa do informacij javnega značaja, pritožba pa je pravica posameznika.

Pritožba zoper sklep je utemeljena.

IP ugotavlja, da sklep, s katerim je organ zavrgel pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo, temelji na tem, da pritožba ni bila podpisana. Ker je prosilka vlogo vložila preko elektronske pošte, je organ v pozivu na dopolnitev vztrajal, da mora prosilka pritožbo dopolniti z elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.

IP ugotavlja, da je organ neupravičeno zavrgel pritožbo prosilke, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se primarno uporabljajo določbe ZDIJZ, za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena z ZDIJZ, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (15. člen ZDIJZ). IP uvodoma izpostavlja, da 5. poglavje ZUP ureja obliko in vsebino pritožbe. Skladno z 238. členom ZUP se pritožba vloži pisno ali ustno na zapisnik. V pritožbi mora biti navedena odločba, ki se izpodbija, in pri tem označen organ, ki jo je izdal, ter njena številka in datum. Pritožnik mora v pritožbi navesti, zakaj izpodbija odločbo (drugi odstavek 238. člena). Podpis torej ni naveden kot obvezna sestavina pritožbe. IP dalje opozarja na napačno tolmačenje organa, kaj je elektronska vloga. 63. člen ZUP namreč določa, da se lahko vloga vloži v pisni obliki. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se praviloma izroči neposredno organu, pošlje po pošti, po elektronski poti ali preko osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Iz navedenega izhaja, da lahko posameznik vloži pisno vlogo tudi po elektronski poti. Za elektronsko vlogo se štejejo tiste vloge, ki se pošljejo po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog. Organ ni izkazal, da bi šlo v konkretnem primeru za pritožbo, ki predstavlja elektronsko vlogo. Zgolj dejstvo, da je vloga vložena po elektronski poti, še ne pomeni, da gre za elektronsko vlogo, saj 63. člen ZUP jasno določa, da se po elektronski poti lahko vloži tudi pisna vloga.

IP dalje izpostavlja, da Uredba o upravnem poslovanju v 101. členu izrecno določa (kar organ sicer zmotno navaja v svoji odločbi), da se lahko elektronska vloga vloži brez elektronskega podpisa, enakovrednega lastnoročnemu podpisu tudi v postopkih z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Postopek z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče zožiti zgolj na vložitev zahteve, temveč je treba navedeno določbo brati v kontekstu celotnega postopka dostopa do informacij javnega značaja, tako od vložitve zahteve, kot tudi uveljavljanja pravnih sredstev v povezavi z vloženo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in drugim vlog v navedenem postopku. Slednje pomeni, da v postopkih dostopa do informacij javnega značaja, prosilcem svojih elektronskih vlog ni treba podpisati z elektronskim podpisom, enakovrednim lastnoročnemu podpisu. Poziv organa k dopolnitvi pritožbe prosilke, v katerem je organ izrecno zahteval, da prosilka vlogo podpiše z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, je zato neutemeljen in v nasprotju s postopkovnimi pravili v zadevah dostopa do informacij javnega značaja.

Glede na navedeno organ ni imel podlage in razloga, da bi pritožbo prosilke štel za nepopolno, ker ta ni vsebovala elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom. Toliko bolj je neutemeljena navedba organa, da če bo prosilka pritožbo podpisala lastnoročno in jo skenirala, bo takšna pritožba zavržena kot nepopolna, saj ZUP jasno določa, da se za pritožbo v elektronski obliki zahteva varni elektronski podpis s kvalificiranim potrdilom. Slednje ne drži, ravno nasprotno, Uredba o upravnem poslovanju postopke dostopa do informacij javnega značaja izrecno našteva (in to že pod 1. točko) med postopke, za katere ne veljajo pravila glede elektronskega podpisa, enakovrednega lastnoročnemu podpisu.

Navedeno pomeni, da se tudi vloga (v konkretnem primeru pritožba), ki je prispela po navadni elektronski pošti, brez varnega elektronskega podpisa, šteje za pisno vlogo, če vsebuje vse sestavine, ki jih zakon določa za pisno vlogo in zavezanec takšno vlogo lahko obravnava. IP ugotavlja, da je pritožba vsebovala vse sestavine po drugem odstavku 238. člena ZUP, organ pa je pritožbo prosilke tudi obravnaval. IP posledično ugotavlja, da je organ narobe postopal, ko je od prosilke terjal, da vlogo dopolni z elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.

Drugi odstavek 101. člena Uredbe o upravnem poslovanju določa, da  v primeru dvoma, kdo je vložil vlogo, organ postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, kot če vloga ni podpisana oziroma če dvomi v pristnost podpisa. IP na tej točki najprej opozarja, da organ v svojem pozivu na dopolnitev z dne 24. 1. 2022 na nobeni točki ni izpostavil, da je v dvomu, kdo je vložil pritožbo. Organ je te pomisleke izpostavljal pozneje, ni pa z njimi seznanil prosilke v pozivu k dopolnitvi pritožbe. Organ je namreč poziv k dopolnitvi pritožbe utemeljeval s tem, da je pritožba nepopolna, ker ne vsebuje osebnega imena in naslova prosilke (kar je prosilka ustrezno dopolnila) in ker vloga ni elektronsko podpisana, kar naj bi terjal ZUP (kar ne drži, kot že pojasnjeno). IP ne nasprotuje temu, da ima organ pravico zahtevati podpis prosilke, kadar dvomi, da gre dejansko za vložnika, ki je sicer naveden na vlogi, o čemer pa mora prosilca seznaniti. Tretji odstavek 67. člena ZUP določa, da če organ dobi vlogo, ki ne izpolnjuje pogojev z drugega odstavka 63. člena glede podpisa, pa dvomi, ali je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, zahteva, naj stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo. Kljub temu, da je organ prosilko pozival k podpisu vloge na napačni pravni podlagi in z navedbo napačnih razlogov, pa je prosilka svojo vlogo vendarle dopolnila s svojim lastnoročnim podpisom, in sicer je vlogo podpisala, skenirala in organu poslala po elektronski poti. IP šteje, da je ravnala skladno s 67. členom ZUP oz. 101. členom Uredbe o upravnem poslovanju in je s svojim podpisom potrdila svojo vlogo na način, kot to predpisuje zakon. IP na tej točki še ugotavlja, da ni dvoma v istovetnost prosilke, saj je prosilka sklep o zavrženju pritožbe prevzela osebno na pošti in prevzem potrdila s svojim podpisom.

Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da organ ni imel podlage, da bi prosilko pozval, da svojo pritožbo dopolni z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, saj se elektronski podpis za postopke dostopa do informacij javnega značaja ne zahteva. Organ bi prosilko lahko pozval, da vlogo podpiše, če je dvomil, da gre dejansko za vložnika, ki je sicer naveden na vlogi, vendar se organ na to ni skliceval. Na to, da je bil v dvomu, ali je dejansko za vložnika, ker se je prosilka podpisala na različne načine, je organ izpostavil šele kasneje v postopku. IP dalje ugotavlja, da je prosilka v postopku kljub vsemu postopala skladno z ZUP in svojo vlogo dopolnila s svojim lastnoročnim podpisom, kar ZUP šteje za ustrezen način, kako prosilec izkaže svojo istovetnost in potrdi, da je vlogo poslal tisti, ki je na njej naveden kot vložnik.

IP posledično šteje, da je organ neutemeljeno zavrgel pritožbo prosilke kot nepopolno, saj je neutemeljeno štel, da prosilka svoje vloge ni ustrezno dopolnila. IP tako ugotavlja, da je pritožbo vložena po upravičeni osebi, zato je IP sklep organa o zavrženju pritožbe št. 071-5/2021-8 z dne 2. 2. 2022, odpravil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Pritožba zoper odločbo je delno utemeljena.

Ker je IP ugotovil, da je pritožba prosilke zoper izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe utemeljena, je na podlagi tretjega odstavka 240. člena ZUP odločil hkrati tudi o zavrženi pritožbi, tj. o pritožbi prosilke zoper izpodbijano odločbo št. 071-5/2021-3 z dne 28. 12. 2021.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilka pritožuje zoper zavrnilni del odločbe, tj. zoper 2. tč. izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ odloči o dostopu do:

• sporazuma/poravnave, ki je bil sklenjen s … OE Sevnica in organom in
• višine odškodnine/rente, ki jo je v ta namen prejela.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilke zavrnil s sklicevanjem na 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. da gre za varovane osebne podatke, saj gre po stališču organa za informacije, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, saj gre za podatke o prenehanju delovnega razmerja javnega uslužbenca, torej informacije niso povezane z opravljanjem dela. Organ se je ob odstopu dokumentov skliceval tudi na dejstvo, da dokumenti, s katerimi razpolaga, niso dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala. Prosilka je namreč zahtevala sporazum o razrešitvi oz. odstranitvi z delovnega mesta, organ pa razpolaga s sporazumom o dogovoru o prenehanju delovnega mesta. Prav tako je prosilka zahtevala podatek o višini odškodnine ali rente, ki nikoli ni bila izplačana, … je bila izplačana druga vrsta prejemka (poračun), kar ne predstavlja odškodnine ali rente.

IP v zvezi z navedbami organa v dopisu, s katerim je organ poslal dokumente, zgolj pojasnjuje, da je IP upošteval, da je prosilka zahtevala dokumenta, ki ju je organ prepoznal in IP posredoval kot dokumenta, ki ju prosilka zahteva, in sicer:

• Sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, sklenjen dne 15. 4. 2021 in
• Plačilna lista poračun (izplačilo z dne 7. 6. 2021).

IP ni sledil navedbam organa, da ne gre za dokumenta, ki bi ju prosilka zahtevala, saj ne gre za dokument o odstavitvi ali razrešitvi …, temveč za sporazum o prenehanju delovnega razmerja, prav tako ni sledil navedbi, da ne gre za izplačilo rente ali odškodnine, temveč za poračun. IP se takšnemu stališču organa ne more pridružiti. Prosilka je namreč v postopku dostopa do informacij laik, ki z vsebino dokumentov ni seznanjena in ne more poznati njihove točne vsebine oz. pri opredelitvi zahteve uporabiti točnih izrazov, ki so navedeni v dokumentih. Očitno je, da je prosilka zahtevala dokument, s katerim je … OE Sevnica prenehalo delovno razmerje, o načinu oz. vrsti samega prenehanja je prosilka lahko zgolj ugibala, zato ji organ tega, da ni pravilno navedla, da je šlo za sporazumno prenehanje in ne za razrešitev, ne more šteti v škodo. IP je mnenja, da je prosilka dovolj določno označila dokument, ki ga zahteva- tj. dokument, na podlagi katerega je prišlo do prenehanja delovnega razmerja … OE Sevnica, pri čemer je irelevantno, ali je šlo za razrešitev oz. odstranitev, oz. ali je šlo za sporazumno prenehanje, saj gre za podrobnosti, ki jih prosilka ne more poznati.

Prav tako IP izpostavlja, da organ v odločbi ni zatrjeval, da nima dokumentov, ki jih zahteva prosilka (saj se je skliceval zgolj na izjemo varstva osebnih podatkov). Organ prosilke tudi ni predhodno seznanil, da z dokumenti, ki jih zahteva, ne razpolaga in jo podučil o tem, s katerimi dokumenti, ki se vsebinsko nanašajo na zahtevo prosilke, organ dejansko razpolaga. Slednje bi bil organ dolžan storiti, saj ga 18. člen ZDIJZ zavezuje k nudenju ustrezne pomoči prosilki pri dopolnitvi zahteve. Prav tako je irelevanten izraz, ki ga je za izplačilo sredstev uporabila prosilka. Tudi če ni šlo za rento ali odškodnino, je očitno, da je prišlo do poračuna in izplačila določenih sredstev. Dejstvo, da prosilka ni navedla točnih izrazov, s katerimi ni bila in ni mogla biti seznanjena, organ pa ji pri dopolnitvi zahteve ni nudil ustrezne pomoči, je IP štel za irelevantno in v pritožbenem postopku ugotovil, da je glede na vso predloženo dokumentacijo in pojasnila, zahteva prosilke dovolj določna, da jo je mogoče obravnavati. Slednje je izkazano tudi s tem, da je na podlagi navedene zahteve organ lahko našel dva dokumenta, ki vsebinsko ustrezata zahtevi prosilke in ju odstopil IP v okviru pritožbenega postopka.

Predmet tega pritožbenega postopka je tako dostop do:

1) Sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, sklenjenega dne 15. 4. 2021 in

2) Plačilne liste poračun (izplačilo z dne 7. 6. 2021).

IP je v nadaljevanju presojal, ali navedena dokumenta predstavljata dokumenta iz zasebnopravne sfere posameznice, tj. ali gre za varovane osebne podatke, oz. ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. IP ni sledil razlagi organa, da informacije o načinu prenehanja delovnega razmerja ni mogoče šteti za informacije o opravljanju delovnega razmerja javnega uslužbenca, kot to določa določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (torej kljub izjemi varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije dovoli če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je štel, da ne gre za podatke povezane z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, saj gre za dokument o prenehanju delovnega razmerja. Takšni razlagi ni mogoče slediti. Podatki, povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, so skladno s prakso IP namreč vsi podatki od faze sklenitve delovnega razmerja do faze prenehanja delovnega razmerja in vsi podatki vmes, ki se nanašajo na opravljanje delovnega razmerja. Dokumenta, ki opredeljuje prenehanje delovnega razmerja, ni mogoče šteti za dokument iz zasebnopravne sfere javnega uslužbenca oz. funkcionarja, saj očitno ne gre za njegov zasebni dokument, temveč gre za dokument, ki je povezan z njegovim opravljanjem delovnega razmerja. Brez opravljanja delovnega razmerja namreč ne bi moglo priti niti do njegovega prenehanja.

Iz predložene dokumentacije hkrati izhaja, da je posameznica še naprej zaposlena pri organu, in sicer na drugem delovnem mestu in da je prenehanje zaposlitve na enem delovnem mestu vodilo do zaposlitve na drugem delovnem mestu, oboje pri organu in oboje v javnem sektorju, posledično ni mogoče šteti, da gre pri predmetnem Sporazumu za dokument, ki ni povezan z opravljanjem delovnega razmerja konkretne posameznice. IP na tej točki še pripominja, da če bi dejansko šlo za dokument, ki se nanaša na zasebnopravno sfero javne uslužbenke, saj je delovno razmerje po navedbah organa prenehalo, bi bila vprašljiva pravna podlaga, zakaj organ z dokumentom sploh razpolaga in zakaj ga hrani. Pravna podlaga pa ne more biti vprašljiva, saj je organ namreč ena od strank navedenega sporazuma (kot delodajalec), torej gre za dokument, ki je v povezavi z delovnim razmerjem javne uslužbenke. Glede na navedeno gre torej za dokument, ki je povezan z opravljanjem delovnega razmerja javne uslužbenke oz. z opravljanjem javne funkcije in kot tak ne predstavlja varovanega osebnega podatka (vsaj ne v celoti).

Organ je hkrati spregledal, da sta tako sporazum, kot tudi plačilna lista, povezana s porabo javnih sredstev. Poraba javnih sredstev (na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) predstavlja absolutno javno informacijo, za katero ni mogoče uporabiti izjeme varstva osebnih podatkov. Zahtevana dokumenta torej predstavljata informacijo javnega značaja, ki se nanaša na opravljanje javne funkcije oz. delovnega razmerja javnega uslužbenca in je neposredno povezana tudi z izplačili organa in kot takimi s porabo javnih sredstev. IP tako ni sledil zavrnitvi organa na temelju varstva osebnih podatkov, saj je organ v tem delu napačno uporabil materialno pravo.

Glede določbe sporazuma, da ima ta naravo poslovne skrivnosti, IP samo pripominja, da je poslovna skrivnost institut gospodarskih družb, ki se ne more uporabiti v odnosu med delodajalcem in javnim uslužbencem v javnem sektorju.

IP je dalje ugotovil, da dokumenta sicer vsebujeta določene osebne podatke, ki predstavljajo varovane osebne podatke (npr. EMŠO, davčno številko, naslov posameznice, neto zneski prejemkov, TRR, dodatek za delovno dobo ipd.), vendar gre za informacije, ki jih je z uporabo instituta delnega dostopa iz dokumenta mogoče izločiti in prosilko seznaniti s preostalim delom dokumenta. 7. člen ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Izjeme varstva osebnih podatkov tako ne predstavljata dokumenta v celoti, temveč zgolj določeni deli presojanih dokumentov, ki jih je iz dokumenta mogoče izločiti in prosilca seznaniti s preostalim delom.

Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je pritožba delno utemeljena, saj je organ napačno uporabil pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno o zadevi, zato je IP, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, s to odločbo odpravil 2. tč. izreka izpodbijane odločbe in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe. V delu, v katerem je organ skladno z 2. tč. izreka te odločbe dolžan prekriti določene osebne podatke, je bila odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato jo je IP zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 3. tč. izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot izhaja iz 4. tč. izreka tega sklepa in te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka