prosilec - Zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta sodne poravnave, IP pa po preučitvi pritožbe ugotavlja, da zahtevani dokument vsebuje podatke, povezane s porabo javnih sredstev in opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, zato gre za javne podatke, skladno s 1, alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-375/2024/4

Datum: 8. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 9. 2024, zoper odločbo Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto, Novi trg 5, 8000 Novo mesto (v nadaljevanju: organ), št. 1145-0010/2024, z dne 16. 8. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožbi prosilca, z dne 10. 9. 2024, zoper odločbo Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto, št. 1145-0010/2024, z dne 16. 8. 2024, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati dokument Sodna poravnava opr. št. …, pri čemer je dolžan prekriti:

o    EMŠO in naslov tožeče stranke,

o    ime, priimek, naziv in podpis pooblaščenke tožeče stranke.

2.   Pritožba prosilca se v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan skladno s 1. točko izreka te odločbe prekriti, zavrne.

3.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 18. 7. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilec zahteva dokument sodno poravnavo, sklenjeno med organom in nekdanjim zaposlenim koordinatorjem pri organu, ….

Organ je o zahtevi prosilca dne 16. 8. 2024 odločil z odločbo št. 1145-0010/2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil iz razloga 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je bila vsebina sodne poravnave opredeljena kot tajna. Prav tako je ugotovil, da gre posledično za poslovno skrivnost po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je tudi določbo 5.a člena ZDIJZ ter pojasnil, da ne gre za javna sredstva, ker gre za porabo sredstev iz proračunske postavke sredstva pridobljena na trgu.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo dne 10. 9. 2024, v kateri navaja, da mora biti upravljanje s finančnimi sredstvi v javnih zavodih javno dostopen podatek.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 26. 9. 2024, odstopil v odločanje IP. Po pozivu IP je dne 3. 10. 2024 posredoval še dodatno dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

2.     Informacija javnega značaja v obravnavani zadevi

Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

V obravnavani zadevi je glede na zahtevo prosilca IP ugotovil, da je predmet presoje sodna poravnava opr. št. …, sklenjena pred Zunanjim oddelkom Delovnega in socialnega sodišča v Novem mestu dne 13. 12. 2023, po končanem postopku mediacije v delovnopravnem sporu.

IP ugotavlja, da navedeni dokument izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja, zato je v nadaljevanju preverjal, ali je glede dostopa do dokumenta podana kakšna izmed zakonskih izjem.

3.     Izjeme od prostega dostopa iz obrazložitve izpodbijane odločbe

Organ je v izpodbijani odločbi najprej navedel, da je potrebno dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti iz razloga 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je bila vsebina sodne poravnave opredeljena kot tajna.

IP najprej pojasnjuje, da je izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namenjena varovanju podatkov, ki so kot tajni opredeljeni na podlagi Zakona o tajnih podatkih (ZTP).[1] Tajni podatek je dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu, zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu s tem zakonom določeno in označeno za tajno (2. člen ZTP). V konkretnem primeru gre za sodno poravnavo, kjer sta se stranki sporazumeli, da je vsebina poravnave tajna, torej ne gre za primer varovanja tajnih podatkov, kot to izjemo določa 1. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaupnost podatkov v  postopku mediacije, na podlagi 11. člena Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah,[2] ne spada v domet izjeme varstva tajnih podatkov iz ZDIJZ, poleg tega pa se lahko na podlagi navedenega člena podatke iz poravnave razkrije tudi, če njihovo razkritje zahteva zakon.  V konkretnem primeru gre za podatke, katerih razkritje zahteva zakon, in sicer tretji odstavek 6. člena ZDIJZ.

Dalje je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj pavšalno navedel, da gre za poslovno skrivnost in s tem povezano izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.[3] IP ugotavlja, da organ (javni zavod) ne more zatrjevati poslovne skrivnosti in da izjema poslovne skrivnosti v obravnavanem primeru ni podana, saj gre za podatke, ki so po zakonu (ZDIJZ) javni, kot bo to IP obrazložil v nadaljevanju te odločbe. Pojem poslovne skrivnosti namreč vsebuje jasen koncept podatkov z določeno gospodarsko vrednostjo oziroma podatkov, ki predstavljajo določeno konkurenčno prednost podjetja na trgu. Upoštevaje navedeno velja poudariti, da organ kot javni zavod ni gospodarska družba oziroma podjetje in da se na poslovno skrivnost lahko sklicuje zgolj izjemoma, takrat ko gre za podatke iz t.i. tržne sfere njegovega delovanja. Povedano drugače, glede ureditve poslovne skrivnosti, ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena jasno napotuje na ureditev, ki velja za gospodarske družbe. To pomeni, da so praviloma samo gospodarske družbe tiste, ki se lahko sklicujejo na poslovno skrivnost. Upoštevati je namreč treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja na trgu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej: Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Opisana ureditev po ZDIJZ, po kateri mora biti podatek kot poslovna skrivnost opredeljen skladno z ZGD-1, ima namreč za posledico, da lahko poslovno skrivnost določi le gospodarska družba ali podjetnik posameznik, ne pa tudi druge pravne osebe (npr. javni zavodi), saj teh ZGD-1 ne ureja.

Glede izjeme od prostega dostopa iz 5. a člena ZDIJZ se IP ne more opredeliti bolj konkretno, saj je organ zgolj povzel zakonsko določbo, pri čemer pa IP ugotavlja, da ta izjema v obravnavani zadevi nikakor ni podana, saj gre za sodno poravnavo, v kateri je bila ena izmed strank organ, ki je sodelovala pri poravnavi in ji dostop do vsebine poravnave ni prepovedan ali omejen.

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da je bilo sklicevanje organa v izpodbijani odločbi na zgoraj navedene izjeme napačno in neutemeljeno.

4.     Osebni podatki

IP ugotavlja, da zahtevani dokument vsebuje osebne podatke, kot so ime in priimek, EMŠO, naslov, izobrazba, podpisi, funkcije, nazivi.

Na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, kot jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

IP ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali javnega funkcionarja oziroma podatke v zvezi s porabo javnih (občinskih) sredstev, zato so tudi ti podatki javni in jih je dopustno razkriti.^[4]

V obravnavani zadevi je namreč organ javni zavod, ki je bil ustanovljen z občinskim odlokom kot pravna oseba javnega prava za namen kulturnega, športnega, turističnega delovanja in dela na področju mladine. Zahtevani dokument se nanaša na sodno poravnavo v delovnopravnem sporu z nekdanjim zaposlenim, ki je javni uslužbenec.^[5] Prav tako so v dokumentu osebni podatki zaposlenih na sodišču oziroma pri organu.

Sredstva za delovanje organa v večini zagotavlja ustanoviteljica (občina).^[6] Navedbe organa v obrazložitvi izpodbijane odločbe, da gre za porabo sredstev, pridobljenih na trgu, so pavšalne in neutemeljene, saj je iz občinskega odloka razvidno, da sredstva za delovanje zagotavlja občina, prav tako iz javno objavljenih letnih poročil na spletni strani organa izhaja, da gredo stroški dela (kamor sodijo tudi stroški iz sodne poravnave v delovnopravnem sporu, ki se nanašajo na plačilo zaposlenemu) iz proračuna občine.

ZDIJZ ne vsebuje definicije javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[7] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[8]  Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, da podatki v zvezi s »porabo javnih sredstev« niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. IP pojasnjuje, da morajo biti v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosto dostopni vsi tisti podatki, ki javnosti v skladu z načelom transparentnosti omogočajo, da preveri, ali je organ z javnimi sredstvi razpolagal skrbno in racionalno. Presojo posega v pravico do varstva osebnih podatkov je v okviru 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, opravil že zakonodajalec, ki je pretehtal, da ti osebni podatki, zaradi varstva javnega interesa in nadzora nad porabo javnih sredstev, niso varovani. Ti podatki torej že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je v konkretnem primeru podana t.i. »izjema od izjem« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer so javni podatki o imenu in priimku ter podpisu nekdanjega zaposlenega (javnega uslužbenca), sodne zapisnikarice, predsednice senata in namestnika direktorja organa (ti so namreč javni uslužbenci oziroma funkcionarji). Prav tako so javni podatki o pooblaščenki tožene stranke, ki je odvetnica in je vpisana v javni imenik odvetnikov, ni pa javni podatek o pooblaščenki tožnika, saj ta ne nastopa kot odvetnica. Ostali osebni podatki v dokumentu so varovani osebni podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj za njihovo razkritje ni pravne podlage.

5.     Delni dostop

Ker IP ocenjuje, da za razkritje določenih osebnih podatkov ni ustrezne pravne podlage, je odločil, da mora organ te podatke prekriti. IP je torej odločil o delnem dostopu, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

6.     Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je tako odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu (varovani osebni podatki) je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11, 8/20 in 18/23 – ZDU-10.

[2] Uradni list RS, št. 56/2008.

[3] Poslovno skrivnost definira 2. člen Zakona o poslovni skrivnosti, kot nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;  ima tržno vrednost; imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost.

[4] Stališče, da posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-280/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5, št. 090-78/2019/9, št. 090-149/2021, št. 090-177/2021, št. 090-367/2021, št. 090-68/2022 idr.

[5] V skladu s 1. členom Zakona o javnih uslužbencih je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju, kamor spadajo tudi javni zavodi.

[6] Zavod pridobiva sredstva za opravljanje svoje dejavnosti iz proračuna ustanoviteljice, iz državnega proračuna in drugih javnih virov, s plačili uporabnikov za storitve javne službe, s prodajo blaga in storitev na trgu, iz donacij, prispevkov pokroviteljev, z darili, sofinanciranji projektov iz domačih in tujih virov ter iz virov na način in pod pogoji, določenimi z veljavnimi predpisi.

[7] Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, kot tudi sodba št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.

[8] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.