prosilec - Zavarovalnica Triglav d.d.

POVZETEK:

Prosilec je od zavezanca zahteval posredovanje dokumentov, povezanih s sklenitvijo, izvrševanjem in obravnavo zavarovalnih pogodb med zavarovalnico in zavarovalcem. Zavezanec je s pisnim odgovorom zahtevo zavrnil iz razloga, ker ne gre za informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, zahtevani dokumenti pa pomenijo tudi poslovno skrivnost zavezanca. IP ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za taksativno naštete informacije iz 4. a člena ZDIJZ, ker se zahtevane informacije ne nanašajo niti na pravne posle za izdatke (pogodbe) niti na upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb. Prosilec je zahteval podatke v zvezi z zavarovalnimi pogodbami med zavarovalnico in javnim podjetjem, kar pa ne spada v t.i. spremljajočo, ampak v njegovo osnovno dejavnost (zavarovanja po zavarovalnih pogodbah). Izvajanje zavarovalniških poslov sodi v izvajanje osnovne dejavnosti zavezanca na trgu in zato ne gre za primer iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.
 

ODLOČBA:

Številka: 09021-12/2025/2

Datum: 20. 1. 2026

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 15. 12. 2025, zoper odgovor Zavarovalnice Triglav d.d.,  Miklošičeva cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), št. ZDIJZ-3006-1/2025 z dne 8. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Zavezanec je dne 29. 11. 2025 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval posredovanje dokumentov, povezanih s sklenitvijo, izvrševanjem in obravnavo zavarovalnih pogodb med zavarovalnico in zavarovalcem …, vključno z evidencami, finančnimi transakcijami ter škodnimi spisi za konkretne škodne primere.

Zavezanec je s pisnim odgovorom št. ZDIJZ-3006-1/2025 z dne 8. 12. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev) zahtevo zavrnil iz razloga, ker ne gre za informacije javnega značaja iz 4. a člena ZDIJZ, zahtevani dokumenti pa pomenijo tudi poslovno skrivnost zavezanca.

Prosilec je zoper izpodbijano odločitev pri zavezancu vložil pritožbo z dne 15. 12. 2025, v kateri navaja, da gre za zavarovalne pogodbe, sklenjene med javnim podjetjem in zavezancem, ki je v večinski lasti države, glede naprave, ki je bila financirana iz javnih sredstev. Gre torej za informacije, ki so tesno povezane z javnim premoženjem in javnimi sredstvi, možen je obstoj okoljskih informacij in v zadevi je podan prevladujoč javni interes za razkritje, zato ne more iti za poslovno skrivnost. Navaja tudi, da odločitev zavezanca ne opredeli zadostno dejanskega stanja dokumentov in je pomanjkljivo obrazložena.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločitev zavezanca v celoti.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava in s tem zavezanec po 1.a členu ZDIJZ, sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije, sodijo med informacije javnega značaja. 

V tej zvezi IP najprej ugotavlja da, kot pravilno zatrjuje tudi zavezanec, gre pri subjektih iz 1.a člena ZDIJZ za informacije javnega značaja le v tistem delu, ki ustrezajo opredelitvi informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ. Primarno je torej treba razjasniti vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med tam navedene informacije, in sicer gre za naslednje informacije:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov, oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

IP ugotavlja, da pri zahtevanih podatkih ne gre za taksativno naštete informacije iz 4. a člena ZDIJZ, ker se zahtevane informacije ne nanašajo niti na pravne posle za izdatke (pogodbe) niti na upravljanje s stvarnim premoženjem zavezanca, niti na prejemke poslovodnih oseb. Prosilec je zahteval podatke v zvezi z zavarovalnimi pogodbami med zavarovalnico in javnim podjetjem, kar pa ne spada v t.i. spremljajočo, ampak v njegovo osnovno dejavnost (zavarovanja po zavarovalnih pogodbah). Izvajanje zavarovalniških poslov sodi v izvajanje osnovne dejavnosti zavezanca na trgu in zato ne gre za primer iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ.^[1] Ta namreč izrecno opredeljuje mejne primere med delom poslovne dejavnosti zavezancev, ki jo opravljajo na trgu in med poslovanjem za lastno interno obratovanje (podporne dejavnosti). Gre za posle, ki so osnovni dejavnosti poslovnega subjekta sicer v podporo, vendar lahko že presegajo zgolj potrebe samega obratovanja, hkrati pa še ne pomenijo nujno same osnovne dejavnosti zavezanca.^[2] Po presoji IP pa v konkretnem primeru zahtevani dokumenti sodijo v del izvajanja osnovne dejavnosti na trgu, zato ne gre za informacijo javnega značaja.

V zvezi z navedenim IP še dodaja, da je določba 4.a člena ZDIJZ, ki opredeljuje informacije javnega značaja pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom, jasna in je ni mogoče razlagati ekstenzivno. Če bi zakonodajalec imel namen, da so poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom zavezani na celotnem področju svojega delovanja, zanje ne bi uzakonil drugačne ureditve, ampak bi jih uvrstil med organe po 1. členu ZDIJZ. Transparentnost je v splošnem za organe po 1. členu ZDIJZ mnogo širša kot za zavezance po 1.a členu ZDIJZ, oziroma povedano drugače, definicija informacije javnega značaja je pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom definirana znatno ožje, kot pri organih, ki so zavezani po 1. členu ZDIJZ, določa pa jo 4.a člen ZDIJZ.[3]

Glede vprašanja, katere informacije je po ZDIJZ mogoče zahtevati od poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom, je IP že večkrat zavzel stališče (npr. odločbe IP št. 09021-2/2023, št. 09021-7/2022, št. 09021-5/2022, št. 09021-10/2020,..), prav tako pa je o tem vprašanju že odločalo Upravno sodišče RS, npr. v sodbi št. IU 1224/2019-15 z dne 29. 08. 2022, točka 36 in 37. Če ne gre za tam taksativno naštete informacije iz 4.a člena ZDIJZ, jih od poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom na podlagi ZDIJZ ni mogoče zahtevati. Takšno je bilo tudi stališče Ustavnega sodišča RS, ki je v postopku za oceno ustavnosti z dne 12.1.2017, opr. št. U-I-52/16-17, poudarilo, »da prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a člena ZDIJZ zavezancem nalagata razkrivanje poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa tistih pogodb, ki so jedro njegove dejavnosti, pri katerih zavezanec trži neko svojo storitev. Gre za posle, pri katerih vedno zavezanca bremeni neki denarni izdatek, in torej ne spadajo v samo bistvo zavezančevih konkurenčnih prednosti in poslovnih dejavnosti«.« Navedeno pa ne pomeni, da zahtevanih informacij v konkretnem primeru prosilec ne bi mogel zahtevati od drugega podpisnika pogodbe (javnega podjetja), ki je organ po 1. členu ZDIJZ, za katerega velja zavezanost k transparentnosti na celotnem področju njegovega delovanja.

Ker zahtevane informacije že a priori ne spadajo med informacije iz 4. a člena ZDIJZ, prosilec v tem postopku ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da gre za informacije, ki so v javnem interesu družbe in prispevajo k večji transparentnosti. Presojo, katere informacije je od zavezancev po 1. a členu sploh načeloma mogoče zahtevati, je namreč opravil že zakonodajalec. Ker pa je IP v obravnavanem primeru ugotovil, da zahtevane informacije ne izpolnjujejo pogojev informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, se posebej ni opredeljeval do drugih navedb zavezanca in prosilca.

IP še ugotavlja, da so navedbe prosilca glede tega, da zavezanec ni opredelil dejanskega stanja in glede nezadostne obrazložitve, neutemeljene, saj je zavezanec, skladno s 26.a členom ZDIJZ, prosilcu zavrnil zahtevo s pisnim odgovorom v obliki dopisa, v katerem ga je obvestil o razlogih, zaradi katerih zahtevanih informacij ne more posredovati.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[4]  oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                                    

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP                                                                                   

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica informacijske pooblaščenke                                                                  

[1] V zvezi s tem glej sodbo Upravnega sodišča opr. št. I U 239-2020, točka 18.

[2] Iz komentarja k 4.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Nataša Pirc Musar et al, Uradni list RS, 2017.

[3]  Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017.

[4] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.